Zadnja številka
Last Issue
Strokovna ocena in pregled člankov
Številka 27 (2007) - Uvodnik

Uvodnik navadno napišem potem, ko pregledam prispevke in presodim koliko so prispevki kvalitetni in uporabni za vzgojitelje in strokovne sodelavce v dijaških domovih. Vedno je med prispevki nekaj takih, na katere kaže posebej opozoriti glede na aktualnost vsebin pa tudi glede na strokovni nivo pisanja. Nekateri med prispevki so bili manj aktualni, ali pa vsebinsko niso predstavljali nekaj novega, nekaj kar v preteklosti ni že bilo obravnavano. Tudi po nivoju pisanja je bilo videti, da nekateri pisci niso še imeli veliko izkušenj s pisanjem člankov. Tokrat pa sem bil v zadregi. Skoraj, da nisem mogel člankov razvrstiti na rang lestvice na aktualne, teoretično utemeljene, uporabne za vzgojitelje v dijaških domovih po eni strani in manj aktualne, teoretično slabše argumentirane in neuporabne za delavce dijaških domov. Kar po vrsti sem bil nad prispevki navdušen. Tudi nad tistimi, ki se niso neposredno nanašali na dijaške domove. Motilo me je, da so bili nekateri članki predolgi. Toda to ni bila toliko napaka avtorjev, kot je napaka uredniškega odbora in pomanjkljive komunikacije med avtorji in uredniki. Toda tudi daljši prispevki ne izgubljajo zaradi prevelike dolžine na kvaliteti in na aktualnosti. Zato se bom v nadaljevanju zaustavil le ob nekaterih prispevkih, na katere bi želel opozoriti bralce s kakega posebnega razloga. Npr. članek Edelmana Jurinčiča, ki piše v prvih mesecih bivanja dijakov v dijaškem domu. Pomislil sem na otrokove prve izkušnje z vrtcem ali z osnovno šolo. Večinoma prva izkušnja zaznamuje otrokov odnos do vrtca oz. do šole in celo do šolanja. Tako kot zaznamuje odnos med dvema človekoma prvi stik. Prvi stik je vedno bolj ali manj obarvan s pozitivnimi ali negativnimi emocijami in emocije so tiste, ki zaznamujejo izkustva, ki sledijo. Posebej bi želel reči kako besedo o superviziji, ki se je loteva gospa Brigita Rupar.
 
Vsekakor je supervizija instrument napredovanja in razvoja pedagoških kolektivov in priporočljivo bi bilo, da se odločijo za supervizijo tudi kolektivi dijaških domov, ki s tem doslej še niso imeli izkušenj. Denar in čas za supervizijo ne more biti izgubljen pač pa je v vsakem primeru dobro naložen.
Dr. Bogomir Novak in gospa Štefanija Jaksetič Dujc se v prispevku »Avtentična podoba dijaške skupnosti« lotevata med drugim problema, v preteklosti zelo popularne in večkrat obravnavane teme o liku vzgojitelja. Vendar na sodoben način, z novimi pristopi in novimi vidiki, ki liku vzgojitelja daje nove dimenzije. Menim, da je članek vreden posebne pozornosti. 

Novost sta tudi prispevka Andreja Flagie Limbuša in mag. Gorazda Ivana Gumzeja in pa Martine Šetina Čož: Vizija uporabe informacijske komunikacijske tehnologije v novem šolskem sistemu in pa nevrolingvistične spodbude za učinkovit vzgojni proces dijaškega doma. Prvi prispevek predstavlja uporabo informacijske tehnologije v Angliji, ki je uporabna v šolskem sistemu tudi v pedagoški ustanovi kot je dijaški dom. Drug prispevek pa predstavi nevrolingvistično programiranje, ki pomeni pomemben prispevek k dobremu odnosu, kontaktu in jasnosti sporočanja vzgojiteljev dijakom v dijaškem domu. 

Zanimivih prispevkov, ki se nanašajo na klasična pedagoška vprašanja in vprašanja s katerimi se soočajo pedagogi pri vzgojnem delu vendar z novimi modernimi poudarki je še cela vrsta. Pisci člankov obravnavajo medijsko pismenost in vzgojo za medije hiperprotektivnost otrok z gibalno oviranostjo, izobraževanje na daljavo, učno kulturo v dobi tehnike, motivacijskih dejavnikov vzgojiteljev v dijaškem domu in še bi lahko naštevali. 

S področja računalništva odpira Lina Dečman problem varovanja podatkov, Olga Dečman Dobrnjič in dr. Metod Černetič pa obravnavata pomen in namen izobraževanja z vidika organizacijskih ciljev, ki morajo biti dosegljivi, skladni, merljivi in spodbudni. Avtorja izhajata med drugim iz teze, da izhajajo cilji vzgoje in izobraževanja iz potrebe ljudi po vzgoji in izobraževanju. S tem pa so cilji države in porabnikov v vzgoji in izobraževanju skladni, zaradi česar bi se kazalo prizadevati za več sodelovanja v vzgoji in izobraževanju med oblastmi in porabniki. 

Zanimiv je članek Primoža Vresnika, ki razmišlja o permisivnosti kot se kaže v drami Rudija Šelige: Čarovnica iz Zgornje Davče. Lahko, da razume avtor permisivnost kot znamenje razvajenosti, užitkarjenja in neodgovornosti. Tako razumejo permisivnost tudi nekateri sociologi in socialni psihologi in pedagogi. Vendar je treba poudariti, da ima pojem permisivnosti iz 60. in 70. let tudi drugačne konotacije. Carl Rodgers eden od utemeljiteljev humanistične psihološke šole razume permisivnost kot pot k komunikaciji pri sodobnem, odtujenem in zavrtem človeku. August Aichhorn, psihoanalitik in specialist za vprašanje mladostnega prestopništva pa je permisivnost razumel kot metodo pri korekciji (terapiji) mladostnih prestopnikov. Tako smo razumeli permisivnost v šestdesetih in sedemdesetih letih tudi pri nas, posebej pri eksperimentu v Logatcu.

Nič manj niso zanimivi prispevki tujih, neslovenskih avtorjev, četudi se ne nanašajo na dijaške domove in na pedagoške probleme v dijaških domovih. To so Jasminka Zloković s filozofske fakultete iz Reke, ki piše o partnerstvu staršev, učiteljev in učencev. In končno je tu Robin Jung – Cheng iz nacionalne Univerze Chi – Nan v Tajvanu, ki obravnava biotehnologijo in vlogo izobraževanja. Teh prispevkov nismo veseli samo zato, ker nam pomagajo izpolniti kriterij kvote tujih avtorjev v naši reviji, pač pa so kar vsi po vrsti zanimivi za pedagoge v dijaških domovih, ker obravnavajo teme iz katerih je mogoče povzeti znanja, ki sodijo k splošnim specifičnim znanjem, katere bi si moral pridobiti vsak pedagog. 

Še enkrat, prispevki v tej številki Iskanj so kar po vrsti kvalitetni, zanimivi, teoretično utemeljeni, aktualni in uporabni za vzgojitelje dijaških domov, uporabni tako za bogatitev njihove prakse, kot tudi njihovega teoretičnega znanja. 

dr. Vinko Skalar

 
Home About journal Instructions to authors Editioral board and editoral council Contact and Subscribe Domov O reviji Navodila avtorjem Uredniški odbor in uredniški svet Kontakti Domov O reviji Navodila avtorjem Uredniški odbor in uredniški svet Kontakti Home About journal Instructions to authors Editioral board and editoral council Contact and Subscribe Domov O reviji Navodila avtorjem Uredniški odbor in uredniški svet Kontakti in naročila Contacts Contacts
© 2010-19 Revija Iskanja