Zadnja številka
Last Issue
Uvodnik
Številka 57 (2018) - Uvodnik

»Vsak človek je sveta zgodba«. 
(Jean Vanier)
 
Močno me nagovarja zgoraj zapisana misel Jeana Vaniera, ustanovitelja skupnosti Barka (fr. I'Arche), ki se je v življenju srečal s številnimi preizkušenimi ljudmi. Ko se jih je dotaknil, so znova zaživeli. Skozi spomine in izkušnje nas opozarja, kako neizprosna je družba do vseh, ki so drugačni, in kako dramatično se lahko spremeni posameznikovo življenje, če vanj vnesemo nekaj ljubezni, človeškosti, spoštovanja in razumevanja. 

Prispevki avtorjev v tokratni številki revije Iskanja govorijo o strokovnem in človeškem vidiku inkluzije vse od vrtca do srednje šole in življenja v dijaškem domu. Poleg korektivnih ukrepov pomoči pomembno poudarijo preventivni vidik, saj le-ta pozitivno vpliva tako na otroke s posebnimi potrebami kakor tudi na tipične vrstnike. Prav ta pozitivni, preventivni vidik, ki ga nekateri imenujejo rezilientnost, pomeni spodbujanje in krepitev močnih področij. Proces učenja je proces premagovanja težav, reševanja problemov, vztrajanja pri delu, sprejemanja neuspehov, kritičnega vrednotenja, iskanja novih poti, učenja preko zgledov, sodelovanja, zaupanja itd.  Torej sta šola in dijaški dom odličen poligon za spodbujanje učenja za življenje. Na to poslanstvo šole je opozoril že Dewey (2012), ko je zapisal, da je šola »socialna, vzgojno izobraževalna institucija, v kateri otrok živi in se z življenjem pripravlja na življenje.« 

Če uvidimo šolo in posebej dijaški dom kot prostor učenja in vzgajanja za življenje, je pomembno, da imajo mladostniki možnost, da težave rešujejo sami, pedagoški delavci smo strokovni in podporni sogovorniki. Napačno bi bilo, če bi probleme reševali namesto njih. V življenju se najbolj znajdejo opolnomočene osebnosti, torej tisti ljudje, ki se v preizkušnjah in preobratih znajo proaktivno odzvati. Prav zaradi tega zagovorniki spodbujanja močnih področij pri mladostniku izpostavljajo, kako pomembno je izkoristiti vsakršen izziv, ki ga prinese življenje, ga reflektirati in dovoliti, da se mladostnik ob njem utrjuje, išče alternativne rešitve in se uči. Zdrava mera tveganja je potrebna in pomembna tudi znotraj razreda, vzgojne skupine, šolske in domske skupnosti ter širšega okolja. Vztrajajo pa navadno tisti mladostniki, ki imajo ob sebi osebo, ki jih spodbuja in spremlja, ima zahteve in cilje, se navdušuje nad uspehi, a ne dela namesto mladostnika. Uči, pokaže, kako popraviti, zmanjšati napake in izboljšati učinkovitost. To vlogo ima lahko kdo od domačih, vrstnikov v razredu in dijaškem domu. Pri mladostnikih pa ima običajno to vlogo kdo od drugih pomembnih in odgovornih likov, kot so prijatelj, učitelj, vzgojitelj, trener, mentor pri interesnih dejavnostih ipd.

V dijaških domovih se trudimo, da inkluzija pozitivno vpliva na akademsko in socialno-emocionalno funkcioniranje mladostnikov s posebnimi potrebami. Močno upamo, da bodo odločevalci tudi delo dijaških domov na področju posebnih potreb in inkluzije primerno ovrednotili. Več let trajajoča situacija namreč kaže, da odločba, ki jo ima mladostnik v šoli, v dijaškem domu ne velja oz. takšen mladostnik v dijaškem domu uradno ni mladostnik s posebnimi potrebami. Praksa pa, jasno, kaže drugače.

Zaključuje se 36. leto snovanja revije. Zahvaljujem se za vsak z ljubeznijo in strokovnostjo prispevan kamenček v mozaiku revije Iskanja. Naj ob prebiranju revije prispevki zaživijo in zasijejo v kakšnem kamenčku vsakdanje prakse. 
 
dr. Lidija Hamler  
 glavna urednica 
 
Home About journal Instructions to authors Editioral board and editoral council Contact and Subscribe Domov O reviji Navodila avtorjem Uredniški odbor in uredniški svet Kontakti Domov O reviji Navodila avtorjem Uredniški odbor in uredniški svet Kontakti Home About journal Instructions to authors Editioral board and editoral council Contact and Subscribe Domov O reviji Navodila avtorjem Uredniški odbor in uredniški svet Kontakti in naročila Contacts Contacts
© 2010-19 Revija Iskanja