Strokovna ocena in pregled člankov

Uvodnik

Spoštovane bralke in bralci, pred vami je 22. številka revije Iskanja, katere vsebina ponuja štiri znanstvene razprave s področja vzgoje in izobraževanja različnih vzgojnih področij in iz različnih držav, osem strokovnih člankov, kjer se prepletata teorija in praksa neposrednega vzgojnega dela, s članki pa posegamo tudi na področje izven šolskega polja, na področje gospodarstva in privatništva. Namen pestrosti člankov je ponuditi bogatejšo in širšo vsebino. V tej številki lahko preberete tudi recenziji dveh knjig in dramo s pedagoško (vzgojno) problematiko, kar je tudi novost, ki jo prinaša nova številka revije.

Članek dr. Metoda Černetiča in Olge Dečman Dobrnjič z naslovom Vzgojitelji dijaških domov in okoljska motivacija govori o izmenjavi in migraciji socialnega, intelektualnega, kulturnega in ekonomskega kapitala kot o vsakdanjem dejstvu. Komunikacijsko okolje dijaškega doma kot vsake organizacije se širi ter ponuja zaposlenim nove in drugačne možnosti razvoja. Z raziskavo, ki je obsegala šest raziskovalnih vprašanj, šest dijaških domov in oseminpetdeset zaposlenih, sta avtorja raziskala, kako notranje okolje vpliva na motivacijo zaposlenih.Seveda pa zaradi splošnosti vprašanj prav gotovo lahko izsledke raziskave transferiramo tudi v drugačno organizacijsko okolje.
 
Dr. Bogomir Novak v svojem članku Konceptualni uvod v etični kodeks dijaških domov razmišlja o domski etiki, ki izhaja iz vzgojitelja in dijaka kot dveh avtonomnih osebnosti in je tudi sama avtonomna. Pove, da je cilj etične vzgoje avtonomna (svobodna, neodvisna, zdrava, srečna, uravnotežena, zrela) osebnost, ki samostojno presoja o tem, kaj je dobro in zlo. Vzgojitelj se usposablja za nenehno izboljševanje kakovosti dela v domu, z dijaki uporablja dvosmerno komunikacijo, ki je dobronamerna, dialoška, vključuje spoznavanje svojih potreb in potreb drugih, kakor tudi vživljanje (empatija) in posluh zanje. Vzgojitelj spoznava potrebe mladih in je sposoben organizirati dejavnosti za njihovo zadovoljitev. 

Dalje Stanislav Kink v članku Vpliv informacij na odločitve dijakov pri izbiri študija, opaža, kako se zaradi močnega pritiska elektronskih in tiskanih medijev mladi včasih težko odločajo o za njih pomembnih stvareh. Takšno je tudi odločanje o izbiri visokošolskega študija, saj ni lahko izbirati med že ustaljenim naborom informacijskih sklopov in na novo posredovanimi informacijami, katerih obseg se vsako leto poveča pred vpisi na Univerzo. Na odločitve pri izbiri študija poleg medijev vplivajo tudi mnenja posameznikov in skupin, sprejemanje novih informacij in aktivnosti v medsebojnih pogovorih. Skozi šolski učno – vzgojni proces se mnenje o možnostih in pogojih kandidatov za vpis univerzitetnega študija spreminja, ker so podvrženi različnim informacijskim vplivom, kar dokazuje z raziskavo, ki jo je izvedel med mladimi.

O spolnost in nasilju v spolnosti, o obravnavi problema ter o osveščanju dijakov v dijaškem domu piše Franc Tehovnik, ki poskuša prikazati pomen dijaških domov kot institucij posebnega pomena pri seznanjanju mladih s spolnostjo in spolnem nasilju. V ta namen je bila izvedena med dijakinjami in dijaki dijaškega doma raziskava in iz analize anketnih vprašanj smo izvedeli, da se dijaki o spolnosti in vsem kar je z njo povezano želijo pogovarjati, od nas pa želijo odkritost in jasne odgovore na zastavljena vprašanja.

Mateja Učjak piše o otrocih s posebnimi potrebami. V prispevku avtorica opredeli otroke s posebnimi potrebami ter poudari pomen in vpliv družine na nastanek vedenjskih motenj. Avtorica se dotakne pojma motnje v duševnem razvoju, opisuje značilnosti hiperaktivnih otrok, nato opredeli eksplozivne otroke in na koncu poda še svoje razmišljanje kako naj bi ravnali z otroci oziroma dijaki s posebnimi potrebami.

V članku O vlogi in pomenu neprofitnih nevladnih organizacij za mlade avtorici Tadeja Rink in Janja Lesjak povesta, da te vrste organizacij družbi ponujajo dodatne storitve, katerih vladne organizacije zaradi prevelikega obsega ne zmorejo in s tem pripomorejo k večji kvaliteti življenja prebivalcev in k razvoju družbe. NNO ponavadi nudijo tudi tiste vrste storitev, ki jih javne institucije ne izvajajo oz. ne zagotavljajo. Zato so kljub vsem svojim slabostim za demokratične, postmoderne družbe zelo pomembne, če ne celo nujne, saj predstavljajo alternativo javnim neprofitnim organizacijam (zavodom), ki ne morejo več zadovoljiti vseh oz. vse bolj raznovrstnih in spremenjenih potreb mladih. 

O prostovoljnem delu piše Tina Naglič, saj je dejstvo, kot navaja avtorica, da prostovoljno delo postaja fenomen moderne družbe. Vedno več posameznikov se odloči za prostovoljstvo. Za prostovoljstvo pa se večinoma odločajo mladi (dijaki, študentje) in starejši (upokojenci). Opazen je primanjkljaj vmesnih generacij. Dijaki in študentje s prostovoljstvom spoznavajo nova, njim še neznana področja, si pridobivajo delovne izkušnje in pridobivajo neformalna znanja. Spet drugi dijaki in študentje se za prostovoljstvo odločijo v sklopu izbirnih predmetov ali obvezne študijske prakse.

Danica Starkl, vodja področne skupine za dijaške domove na Zavodu RS za šolstvo, piše o poklicu vzgojitelja v dijaškem domu skozi zgodovino, od njegovega nastanka v srednjem veku do danes, in sicer skozi pregled razvoja dijaških domov v Sloveniji. V tej številki je objavljen prvi del prispevka.

V članku Povezanost solastništva z rastjo podjetja nas Alojz Klaneček s svojim razmišljanjem popelje v poglobljeno razumevanje zaposlenih in predstavi vpliv solastništva na rast podjetja in v povezavi s tem pomen solastništva na odnos zaposlenih do dela. Z raziskavo, ki opredeljujejo rast podjetja in vzroke za njegovo rast, je iskal glavne kategorije vzrokov za rast podjetja, s katerimi lahko v okviru ugotovitev poda priporočila za prakso. Ključna ugotovitev raziskave je, da je pomen solastništva v podjetju zelo velik in da le – to prinaša veliko motiviranost zaposlenih in pripravljenost za boljše delo, ter da so solastniki zelo pripadni podjetju. Pomemben jim je tudi dobiček podjetja in pa dejstvo, da solastništvo pomeni na nek način razbitje monopola vodenja peščice ljudi v podjetju.

Marko Molan in Lina Dečman se v članku sprašujeta o vse pogostejši nezaželeni pošti in o stroških, ki jih le ta povzroča. Celotni stroški nezaželene pošte naraščajo iz dneva v dan, medtem ko so stroški za pošiljatelje nezaželene pošte praktično vedno isti in niso odvisni od količine poslanih sporočil. Ravno zaradi tega število nezaželene pošte še vedno skokovito narašča, saj je za pošiljatelja relativno poceni. Namen avtorjev je v članku predstaviti stroške nezaželene pošte z mikro ekonomskega vidika. Ravno tako sta zavzela kritičen pogled na boj proti nezaželeni pošti, saj le ta v velikih primerih naredi več škode kot koristi.

Od tujih avtorjev dr. Anita Klapan piše o izobraževanju edukatorjev kot predpostavki za kvalitetno izobraževanje odraslih na Hrvaškem. Spregovori o vprašanju izobraževanja edukatorjev za delo z odraslimi kot o enem od temeljih vprašanj andragoške prakse. Poda kratek opis tega, kar je bilo do sedaj že doseženega na tem področju z vidika teorije in prakse, nato pa analizira problem izobraževanja edukatorjev. Temeljno izhodišče in trditev v tem članku je, da se v Hrvaški kljub bogati praksi na področju izobraževanja odraslih tej problematiki ni posvečalo dovolj pozornosti. Če želi Hrvaška imeti kvalitetno izobraževanje odraslih, je potrebno glede na tranzicijske spremembe začeti z nekaterimi aktivnostmi in nalogami in z reševanjem te problematike, problem pa je potrebno najprej rešiti pri samem vrhu, z izobraževanjem edukatorjev, meni avtorica.

S pomočjo članka dr.Yoshiyuki-ja Nagata (Yoshi), raziskovalca iz Tokia, spregovorimo o problematiki, vlogi in razvoju Nacionalnega inštituta za izobraževanje in razvoj na Japonskem. Inštitut dolgo časa ni imel priznane veljave v nacionalni shemi. Leta 1999 pa je bil priznan kot eno izmed področij razumevanja učenja in od takrat dalje je veliko sodelovanja z učitelji in prenosa znanja iz prakse. Postavlja pa si pomembno vprašanje: kako so dogodki, kot je 11. september, vplivali na EUI, saj je bil ta dogodek eden od ključnih dejavnikov, ki ogrožajo svetovni mir, ki vpliva na razumevanje in razumevanje miru. Kljub temu, da je bilo opravljenih veliko poskusov in študij s področja sociologije in antropologije o razumevanju svetovnega miru, da bi spremenili japonski pogled za razumevanje, je potrebno poudariti, da je bilo le malo pridobljenih stališč upoštevanih na področju delovanja EUI. Avtor poudarja, da se Japonski EUI na razumevanje drugih oziroma drugih kultur ne odziva dovolj hitro glede na globalne spremembe družbe. Dalje meni, da je treba gledati na japonski način razumevanja kot na način kontrole drugih in kot skupek informacij od drugih, kot del navad moderne družbe in prikazati nepravilno naravo japonskega razumevanja. Tretjič meni, da je treba poudariti pomembnost vključevanja tem o konfliktnih zadevah v EUI. In nenazadnje, poudarja, je treba podati predloge za izobraževalno prakso na podlagi novih konceptov EUI s poudarkom na aktualnih področjih in tudi drugih, še neznanih področjih razumevanja.

V rubriki beremo za vas Marjan Grahut poda strokovni, zanimivi in izčrpni recenziji knjig Alojza Ihana z naslovom »Do odpornosti z glavo« (Mladinska knjiga Ljubljana, leto 2004 v zbirki Za zdravo življenje) in romana Dese Muck »Panika«, (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003, Zbirka Kapučino). Preberite ju, ne bo vam žal. 
Po »umetniškem vložku« slikane podobe gospe Hamurabi, avtorja Staneta Kinka, ki je v originalu narejena v mozaik tehniki iz keramike, velikosti približno meter višine in približno pol metra širine, se Primož Vresnikpredstavi z dramo Hamurabijev zakonik. To je drama iz sodobnega življenja, ki predstavlja zanimivo življenjsko zgodbo, ki je dobro didaktično in pedagoško gradivo za obravnavanje tematike nasilja nad otroci. Enodejanka obravnava temo spolnega nasilja. Emil, moški srednjih let, glede na osmrtnice pokojnikov išče starejše gospe, vdove, da z njimi naveže stik. V prostem času torej lista po časopisu in prebira Hamurabijev zakonik, staroveško pravno besedilo, ki pravi: kar je drugi storil tebi, stori ti njemu. Emil, ki ga njegova terapevtka imenuje kar Hamurabi, na ta način išče osmislitev svoje notranje razrvanosti; to je povzročila teta Cecilija, ki ga je kot otroka in kasneje zgodnjega najstnika spolno in čustveno zlorabljala. Primer predstavljata terapevtka in pripravnica. Emil se pojavi na koncu enodejanke, kot klient, ki bo doživel še sodno obravnavo. Enodejanka vsebuje sestavine klasične analitične psihološke in ekspresionistične drame. Premierno je bila predstavljena maja 2005. leta.

Revija Iskanja je spremenila zunanjo podobo. Njena vsebina tehnično, oblikovno in strokovno, spreminja podobo v skladu z informacijsko – globalno družbo, saj kdor ne sledi času ga ne dohiteva in prehiteva, je na dolgi rok izločen. Temeljni cilj revije, združevati v tej reviji strokovnost delavcev domske pedagogike, skrbeti za njihovo strokovno rast, za vključenost in prepoznavnost domov in delavcev v okolju, ostaja. Z bogatejšo in pestrejšo vsebino želimo razširiti krog bralcev revije, prav tako pa želimo privabiti še več znanstvenih in strokovnih delavcev, ki želijo svoje izkušnje, znanja in spoznanja v pisni obliki širiti med ljudi. Že tretje leto nam uspeva, da izideta dve številki revije letno. Bistveno vlogo pri uspešnosti revije Iskanja ima prav gotovo Skupnost dijaških domov, njeno vodstvo ter uredniški odbor revije Iskanja. 

Olga Dečman Dobrnjič