Dnevni centri za otroke in mladostnike

Razmišljanja, modeli vzgoje

Mladost postaja danes vse zahtevnejše življenjsko obdobje. Mladi so tisti del populacije, ki se srečuje s težavami ob prehodu iz otroštva v svet odraslosti. Neugodne družbene in ekonomske razmere potiskajo mlade na obrobje družbenega dogajanja ter porajajo regresivne težnje med njimi. Množična reakcija mladih na take razmere pa so pasivne oblike preživljanja prostega časa. Tveganjski krog mladih se vedno bolj razširja, med »poraženci« pa je več tistih, ki prihajajo iz depriviligiranih družbenih okolij. Razteza se obdobje odvisnosti mladih od staršev in ravno družinske nepodpore so odločilen dejavnik ranljivosti mladih. Družina kot vrednota je vedno bolj zapostavljena, zato skrb za otroke ni več toliko njena zadeva, temveč postaja profesionalna zadeva drugih organizacij. Mladim veliko pozornosti namenjajo t. i. dnevni centri za otroke in mladostnike, ki izvajajo socialnovarstvene programe za mlade, ki se znajdejo v stiski, se soočajo z različnimi težavami v procesu odraščanja, so prikrajšani za normalno družinsko življenje oz. so na različne načine marginalizirani. Programi dnevnih centrov za mlade so preventivni, v smislu preprečevanja odklonskega vedenja pri mladostnikih, usmerjeni v krepitev osebnosti ter namenjeni odpravljanju že nastalega rizičnega ravnanja. Nudijo učno pomoč, pomoč pri usvajanju delovnih navad, družabništvo, učenje socialnih veščin ter kvalitetnejše preživljanje prostega časa v prostorih programa kot alternativo druženju na ulici. 

Ključne besede: dnevni centri za otroke in mladostnike, socialno ogroženi mladostniki, kvalitetno preživljanje prostega časa, preventiva, ulično delo. 

Tadeja Rink