Kaj lahko in moramo storiti za zmanjševanje tveganega vedenja mladostnikov

Razmišljanja, modeli vzgoje

V preventivni dejavnosti preprečevanja tveganega vedenja mladostnikov vidimo dijaški domovi svojo prednost v možnosti sodelovanja s starši in v pomoči zunanjih strokovnjakov pri izvajanju nalog v smislu zmanjševanja interesa mladih za uživanje sredstev odvisnosti. V skrbi za varovanje zdravja si odgovornost delimo s starši, kjer se skrb za preprečevanje tveganega življenja prične, in s strokovnimi institucijami, strokovnjaki, ki pomagajo s svojimi izkušnjami in znanjem. Prednost vidimo v možnostih organiziranja raznovrstnih interesnih aktivnosti, projektov, s katerimi so dane možnosti izboljšanja kvalitete življenja mladostnika. Čas, ki ni namenjen šolskemu delu, lahko dijak zapolni z dejavnostmi, z izmenjavo izkušenj, druženjem, ustvarjanjem, z učenjem drug od drugega. Vse to mu pomaga privzgajati občutek za delo, za odgovornost.

Svojo vlogo lahko odigra tudi vzgojna skupina, ki jo bogatijo raznovrstni pogledi posameznika na življenje, vrednote, različna so pričakovanja, izkušnje. Mladostniku lahko nudi zanesljivost, omogoča novo učenje. V interakciji mu daje priložnost preverjanja svojih pričakovanj s pričakovanji sovrstnikov, akceptiranje razlik.

Preprečevanje dejavnikov tveganja in procesov, ki povečujejo tveganje, pomeni, da se lotevamo preprečevanja tistih dejavnikov tveganja, na katere lahko vplivamo. S tem preprečujemo tudi negativne verižne reakcije, ki lahko dodatno prizadevajo mladostnika. Uvajanje varovalnih procesov predstavlja tudi vključevanje mladostnika v organizirane dejavnosti, ki izboljšujejo kakovost njegovega življenja in predstavljajo hkrati primarno preventivo varovanja duševnega zdravja. Svoje cilje dosega z izboljševanjem sposobnosti posameznika, skupine, krepi samopodobo, samospoštovanje in dobro počutje.

Tvegano vedenje, naj je zavestno ali nezavedno, vključuje nevarnost, ki je ne smemo prezreti. V takih primerih je pomembno, da vzgojitelj tvegano vedenje prepozna, da je razumevajoč in hkrati neomajen. Razumevajoč zato, ker je takšno vedenje lahko posledica težav, ki jih dijak ne zna izraziti drugače, in neomajen, ker je potrebno, da se mladostnik zave, da tudi zanj veljajo prepovedi. Začutiti mora, da se vzgojitelj zanj zanima, hkrati pa vedeti, da ima nasproti sebe trden zid, ki mu postavi tudi mejo, kadar je to potrebno.

Vzgojiteljeva vloga je pomembna. Nastopa kot »vodja«, preko katerega teče komunikacija v vzgojni skupini, med skupinami, je vzpodbujevalec, povezovalec, animator, svetovalec in strokovnjak, ki deluje v smislu odkrivanja, prepoznavanja, preprečevanja dejavnikov tveganja. Ob teoretski osnovi mora imeti tudi spretnosti in znanja za pravočasno in ustrezno ukrepanje. 
 
Ključne besede: dijaki, starši, preventiva, dijaški dom, vedenje. 
 
mag. Jože Slana