Odziv maturantov na uvajanje sprememb v univerzitetnem izobraževanju

Teorija in praksa

Skozi srednješolski učno-vzgojni proces se mnenje posameznikov /maturantov/ o možnostih in pogojih za vpis univerzitetnega študija spreminja, saj so podvrženi različnim informacijskim vplivom. Informacijsko moč postmoderne družbe kaže ocena posameznikovega poznavanja določene tematike, ki vključuje tudi mnenjska vprašanja. Mnenje mladih se oblikuje skozi številne interakcije, njihov odnos do uvajanja Bolonjske deklaracije v visokošolski študij kaže na eni strani posameznikovo medijsko informiranost, na drugi pa moč medsebojnega razpravljanja in okolja, kjer poteka javni diskurz. Aktivnosti v razpravi in nove informacije lahko vplivajo na spremembo mnenja posameznikov. Kot pomemben dejavnik odločanja je posameznikova pripravljenost spregovoriti o problemu ali ne. Na trdnost mnenja mladih, ki so pred izbiro in odločitvijo za študij v novih, z Evropsko unijo pogojevanih razmerah, utegne vplivati na eni strani prevladujoče mnenje v družbi z nenehnimi medijskimi pritiski, na drugi strani pa avtonomna odločitev posameznika. Ker mladi želijo odločati svobodno, je večja možnost za spremembo njihovih mnenj, kadar ne čutijo nobenega pritiska, kar bi lahko bil pomemben element pri odločanju maturantov za bodoči študij. 

Ključne besede: aktivnost v razpravi, informacije, mediji, mnenje, skladnost. 

Stanislav Kink