Športne dejavnosti kot protiutež izzivom drog

Teorija in praksa

V družbi, ki ponuja mnoge pasti, kot so droga, nasilje, osamljenost, pomanjkanje gibanja in nepravilna prehrana, je potrebno dati mladim priložnost za samopotrjevanje, spoznavanje temeljnih vrednot, socialno integracijo in iskanje skupnih prijateljstev. Stopiti na pravo stran in izbrati med obstoječimi dejavnostmi, kar je na eni strani privlačno oziroma uporabno za mladino in jim predstavlja pravšnji izziv, na drugi strani pa hkrati zadovoljuje tudi ostale sodelujoče in vpletene skupine kot so starši, vzgojitelji, učitelji – skratka svet odraslih ”nalogodajalcev” oziroma družba kot celota, ni vedno enostavno.

Športna vzgoja v šoli predstavlja tisti del šolskega programa, kjer celostno, načrtno in strokovno vplivamo na mladino in na njen odnos do zdravega življenja in nenazadnje do športa. Prav šport nudi možnost za oblikovanje mesta posameznika v družbi, za druženje in spoštovanje socialnih norm ter hkrati odvrača mlade od različnih oblik zasvojenosti. V prid vključevanju športnih vsebin v življenje slehernega mladostnika govorijo mnoga dosedanja spoznanja o športnem udejstvovanju mladih.

Pri pouku športne vzgoje lahko dijaki srednjih šol izbirajo med ponujenimi športnimi aktivnostmi, saj učni načrt narekuje, da v prvem delu šolanja (prvi in drugi letnik) namenjamo tretjino ur športne vzgoje izbirnim športnim panogam (različnim športom), v drugem delu šolanja (tretji in četrti letnik) pa celo dve tretjini vseh ur športne vzgoje. Projekt uvajanja izbirnosti v srednji šoli smo pripravili skupaj s svetovalci Zavoda za šolstvo in šport ter ga od leta 1992 dalje preizkušali v različnih programih srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja. Na osnovi pozitivnih odzivov in po temeljitem analiziranju prednosti in pomanjkljivosti smo predlagali spremembe za prenovo učnih načrtov, ki so bili sprejeti v letih 1998 in 1999.

Če je želja po vznemirjenju in ugodju eden najpogostejših razlogov za začetek uživanja drog, je to željo mogoče zadovoljiti tudi s športom, menijo raziskovalci. Pri številnih športnih dejavnostih, ki so dostopne otroku in mladostniku, se poraja veliko ”vznemirjenosti” in ”ugodja”. Še več, pri tej dejavnosti prihaja do sproščanja pozitivne energije ob visokem ”emocionalnem in doživljajskem’ naboju”, zato ima po našem prepričanju šport kot vsakdanja dejavnost otrok in mladine pa tudi kot življenjska opredelitev veliko prednosti pred drogo. 

Ključne besede: droge, zasvojenost, mladostnik, športna vzgoja, organiziranje športne dejavnosti. 

Milan Knez