Preventiva in aktivno preživljanje prostega časa

Teorija in praksa

Idejo za delo smo dobili pri vsakdanjem vzgojnem delu, ko smo videli, da dijaki svoj prosti čas izjemno nesmotrno izkoriščajo, največkrat pa celo škodljivo za njihovo zdravje. V vzgojni praksi tudi opažamo, da v dijaški dom prihajajo dijaki, ki vse bolj izražajo vedenja individualizma in razvajenosti, dijaki s takšnimi vedenjski vzorci pa so bolj dovzetni za negativne in nevarne vplive iz okolja, ki prežijo nanje v večjih urbanih središčih. Nadalje je vse večje število dijakov, ki nimajo prave motivacije za delo in učenje. Ugotavljamo, da je ne-motiviranost za učenje pogosto v povezavi z izjemno slabim predznanjem, ki ga dijaki »prinesejo« iz osnovnih šol. Takšne skupine dijakov se zatekajo k raznim razvadam, kot so absorbiranje nikotina, alkohola in drugih, še močnejših in nevarnejših drog. Da bi dijakom ponudili alternativnoizbiro koriščenja prostega časa, smo v okviru letnega delovnega načrta skupine pripravili program aktivnega preživljanja prostega časa zainteresiranim dijakom. Na začetku se jih je v program vpisalo več, kot smo pričakovali, vendar se je s časom, ko je bilo treba aktivno sodelovati v programu, število dijakov zmanjšalo. Program je temeljil na upoštevanju specifičnih sposobnosti dijakov, na večanju njihove samopodobe in na aktivnostih tako v prostem času kot pri učenju. 

Ključne besede: dijaki, dijaški dom, preventiva, samopodoba. 

Franc Tehovnik, Neža Ahčin, Nataša Taljan