Vpliv prostočasnih dejavnosti na zdrav način življenja

Teorija in praksa

Vedno bolj se ukvarjamo s tem, kako bi mlade motivirali za razne dejavnosti v njihovem prostem času. Brezdelje med drugim vpliva na povečanje števila problematičnih učencev, medtem ko ugotavljamo, da so pozitivni dijaki aktivni še v prostem času. Aktivno preživljanje prostega časa terja od posameznika določen napor, sprostitev in mladostnik ima manj časa za zahajanje na razne zabave, žure, kjer je prisoten alkohol, tobak in nedovoljene droge. Zaradi pomanjkanja etičnih načel in posledic tega prihaja do bivanjske praznine otrok, kar se kaže v porastu uživanja drog, nasilju, psihičnih obolenjih in samomorih. Danes se starši bojijo postavljati zahteve, pravila svojim otrokom in so pogosto v svoji vzgojni vlogi že tako nemočni, da jo želijo prepustiti šoli. Na drugi strani pa jih pomilujejo, češ da jim šola vzame vso energijo, zato jim ni potrebno opravljati osnovnih hišnih opravil, kar je bilo v preteklosti samoumevno. Danes nekateri za tovrstno opravljeno delo dobijo plačilo, s katerim največkrat nesmotrno razpolagajo.

Med mladimi je še vedno premalo znanja o drogah, predvsem pa o posledicah, ki jih droge puščajo na ljudeh. Šolniki smo na področju zasvojencev premalo poučeni, predvsem pa je premalo intenzivno sodelovanje med inštitucijami. 

Zavedati se moramo, da imajo srednješolci oblikovan svoj življenjski nazor, ki ga drugi s takšno ali drugačno vzgojo težko spremenimo. Največ lahko naredimo z osveščanjem mladih. Največji problem vidim v tem, da so mladi vse bolj zaščiteni s svojimi pravicami ter svojo duhovno energijo ter moč porabljajo za lastno pomilovanje, zato je pomembno, da spoznajo, da je življenje velika vrednota, ki pa od nas tudi veliko zahteva. 

Ključne besede: prosti čas, droge, dijaški dom, družina. 

Nada Jarc Šarenac