Strokovna ocena in pregled člankov

Uvodnik

V dobrih 20 letih, odkar izhaja revija »Iskanja«, smo kar nekajkrat obljubljali bralcem, da bomo izdali dve številki letno. Takšen cilj smo si zastavili tudi ob ustanovitvi revije. Pa nam ni uspelo. Predvsem zaradi maloštevilnih prispevkov iz dijaških domov. Sedaj pa postaja stvar drugačna. Povečuje se število sodelavcev. Našim starim znancem se pridružuje novi, predvsem mlajši. Zaradi tega so teme predstavljene v reviji vse bolj raznolike, lahko bi dejali, da tudi reprezentativno odražajo probleme, s kakršnimi se soočajo pedagoški delavci v dijaških domovih. Tudi kvaliteto prispevkom ne gre odrekati. Spominjam se, da smo v preteklosti ob kakšnem članku pomišljali ali bi bil primeren za objavo ali ne. V zadnjem času je imel uredniški odbor takšnih pomislekov vse manj.

Za zadnjo revijo »revijo št. 23 in 24« ste nam poslali kar 31 prispevkov 41-tih avtorjev. Morda kar prevelik zalogaj za eno številko, zato je povsem upravičena delitev na dva dela. Toda mnogi članki so prispeli zadnji hip in ni bilo časa za drugačne odločitve. Vendar v prihodnje bo nujno izpolniti že večkrat dano obljubo: dve številki letno, ob sedanjem, ali pa morda še večjem številu prispevkov. Prispevki tokrat niso le številni, pač pa tudi zanimivi, aktualni, uporabni za delavce dijaških domov kot napotki za vzgojno prakso, kot tudi prispevki k identiteti vzgojiteljskega poklica. Kot že rečeno so prispevki tudi  odraz aktualnih problemov med dijaki in tudi perečih sodobnih dilem med pedagoškimi delavci.

Naj omenim najprej prispevek mag. Danica Starkl »Poklic vzgojitelj v dijaškem domu skozi zgodovino – 2 del, v katerem predstavlja poklic vzgojitelja v dijaškem domu od prvih zametkov v srednjem veku, pa do najnovejšega časa in to skozi pregled razvoja dijaških domov v Sloveniji. Vsekakor je Danica Starklova v svojem delu, to je bilo njeno magistrsko delo, opravila doslej najbolj temeljit zgodovinski pregled razvoja dijaških domov in vzgojiteljskega poklica pri nas. Prispevek ni zanimiv le kot vpogled v korenine in izvore vzgojiteljskega poklica, pač pa bomo v njem odkrili tudi mnoge anarhizme  iz preteklosti, ki so se ohranili v vzgojiteljskem poklicu prav do danes.

Kar osem avtorjev načenja v svojih prispevkih problem vzgoje v dijaških domovih. Vsekakor osrednji problem, ki pomeni kvalitativno prelomnico v 70 – letih 20 stoletja, ko so se začeli nadzorniki iz preteklosti zavedati svojega vzgojnega poslanstva in so s tem prispevali k temu, da so dijaški domovi dandanes za dijake zatočišče, v katerih ni poskrbljeno le stanovanje in za hrano, pač imajo v vzgojiteljih tudi svetovalce, ki jim nudijo oporo, pomoč v stiskah in na razpotjih in ki jim za čas bivanja v domu nadomestijo starše. Naj omenim med avtorji Daria Sadovnika, ki odpira v prispevku problem odnosa in komunikacije, ali Lindo Jurakovič, ki govori o vlogi kreativnosti in umetniškega ustvarjanja v vzgoji, ali Bojana Kimovec, ki odpira vprašanje etike in pravil v vzgoji.

Posebej bi v zvezi z vzgojnim vprašanjem opozoril na prispevek Marjana Grahuta »Beremo za vas«, v katerem predstavlja izbrane spise prof. dr. Stanka Gogale, našega velikega in nekoliko na stran potisnjenega pedagoga, ki je svojo pedagoško stališče označil kot osebnostno pedagogiko. Knjiga je pred kratkim izšla v sodelovanju šolskega muzeja, oddelka za pedagogiko na Filozofski fakulteti in slovenskega društva pedagogov. Izjemno dragocena knjiga, izjemnega pedagoga, ki je s svojo personalistično pedagogiko navdihoval številne pedagoge v Sloveniji med njimi tudi mnoge, ki so sooblikovali domsko in socialno pedagogiko. Knjigo dr. Stanka Gogale vsem domskih delavcem toplo priporočam.

Vzgojnih vprašanj se loteva še dr. Andreja Hočevar, ki odpira problem vzgoje ali izobraževanja pri učiteljih v šoli. Tako rekoč večna tema v pedagogiki, ki pa v vsakem obdobju odpira nove odtenke in nove dimenzije tega problema. Za vzgojitelje nasproti učiteljem meni, da bi morali v večji meri kot učitelji socialno inteligentnost kot jo je razumel Golleman.

K avtorjem, ki obravnavajo že znana vprašanja v pedagogiki v novi preobleki, vprašanja podprta z novimi empiričnimi dokazi in razmisleki je šteti še prispevek dr. Roberta Franka iz Massachusettsa, ki govori o ‘Pygmalion effectu’ ali efektu pričakovanja. Za vzgojitelje v dijaških domovih izjemno pomembna tema, saj so vzgojiteljeva pozitivna pričakovanja v zvezi z učenci v funkciji njihove učne in socialne uspešnosti, posredno pa tudi v funkciji uspešnejše prihodnosti.

Drug tematski sklop, ki je angažiral pisce prispevkov je droga, prevencija droge in povezovanje droge s športom, kot z dejavnostjo, ki je lahko učinkovit preventivni dejavnik. Milan Knez opozarja da prinašata droga in športna aktivnost mladim vznemirjenje in številna doživetja, ki skoraj v enaki meri zadovoljita mladega človeka. Dario Sadovnik dodaja k športu še prijateljski odnos in komunikacijo z učenci in meni, da so lahko šele ti trije dejavniki, če so povezani med seboj učinkovito preventivno sredstvo, so pa tudi blažilec stresa, kateremu so dandanes mladi izpostavljeni, zaradi česar se kaj hitro zatečejo k aktivnostim, ki prinašajo pozabljenje, trenutno zadovoljstvo in vsaj začasen umik iz stisk in neprijetnih življenjskih situacij. Nada Šarenac-Jarc povezuje boj proti drogam pri mladih z zdravim načinom življenja in z dobro organizacijo prostega časa v domu. Jože Slana pa v preventivnih prizadevanjih proti sodobni kugi izpostavi še vlogo starša, postavljanje okvirov mladim in pa kvaliteto življenja mlade generacije.

Družino, odnose dijakov z družino, pomen družine za zdravo življenje dijakov, vlogo družine pri prevenciji droge in disocialnosti pri dijakih obravnavata Ana Stare in pa Jasminka Zloković iz Filozofske fakultete iz Reke. Številni prispevki pa se nanašajo na aktualne, zanimive sodobne probleme pri mladih in v dijaških domovih. Olga Dečman Dobrnjič in Metod Černetič obravnavata vodenje s pomočjo sodobnih informacijskih sistemov. V posebni raziskavi ugotavljata v koliki meri dijaki in vzgojitelji uporabljajo računalnike. Ana Stare in Lina Dečman sta raziskovali, koliko dijaki komunicirajo preko interneta, Lina Dečman pa v posebnem prispevku obravnavo protivirusno zaščito pri uporabi interneta. Alojz Klaneček predstavlja v svojem prispevku privatno podjetje v zasebni lasti, ki se ukvarja s trženjem zavarovalnih storitev. Dijakom v dijaškem domu ponuja ugodno zaposlitev in zaslužek v vlogi zavarovalnih agentov. Vojka Viler Krivec obravnava zelo aktualno in sodobno temo, prehrano in skrb za samopodobo najstnic, pri katerih dandanes ni redkost anoreksija in bulumija.

Jože Blajs, ravnatelj slovenskega dijaškega doma v Celovcu, predstavi v posebnem prispevku dijaški dom z zgodovinskega in  organizacijskega vidika. Predstavi tudi širšo dejavnost doma, ki se nanaša na predšolsko vzgojo in izven šolske dejavnosti. Vloga dijaškega doma v Celovcu domskim delavcem v matični domovini ni neznana, saj imajo nekateri dijaški domovi s Celovškim stalne stike in z njimi sodelujejo že več kot tri desetletja, toda večina domskih delavcev v Sloveniji o slovenskem dijaškem domu v Celovcu ne ve kaj dosti več, kot da obstaja, da je v Celovcu in da ima pomembno narodnostno zaščitno vlogo.

Še nekaj prispevkov je v tej številki »Iskanj« ki niso bili posebej omenjeni, vendar ne zato, ker bi bili manj kvalitetni in manj pomembna od drugih. Naj si bralec sam ustvari podobo o celotni številki, ki prinaša pravo bogastvo idej, razmišljanj, strokovnih napotkov prav za vsakega domskega delavca, pa tudi za pedagoge in svetovalne delavce, ki delajo na drugih področjih pedagoškega polja. 

Vinko Skalar, odgovorni urednik