Nova ekonomija na področju šolstva je usmerjena tržno in profitno, socialistični modeli dijaških domov, ki so bili značilni za Jugoslavijo, pa so bili, v domeni z državno regulativo, usmerjeni socialno. V obdobju samostojne Slovenije se v dijaških domovih zmanjšuje število vpisanih dijakov. Razkorak med kapacitetami in zasedenostjo v domovih izhaja že iz načrtovanja izgradnje domov v 80-ih letih, ki je temeljilo na pričakovanem prilivu dijakov iz drugih republik bivše Jugoslavije in iz vizije gospodarskega razvoja posameznih krajev, ki pa se ni uresničil. V obdobju osamosvojitve RS je nekaj dejavnikov sočasno povzročilo naglo upadanje vpisa v dijaške domove. Menedžment dijaških domov v Sloveniji lahko izbira med dvema skrajnima variantama: ali izbere ukinitev dijaških domov kot organizacij ali izbere pot razvoja, oblikovanje novih modelov dijaških domov. V članku bomo govorili o poslanstvu dijaških domov kot organizacij, o politiki vodenja in menedžmenta dijaških domov, prikazali bomo podatke o upadanju števila dijakov v dijaške domove ter predstavili razvojno- socialni teoretični model dijaškega doma, ki se lahko razvija v novem, spremenjenem evropskem okolju.
Ključne besede: dijaški dom, spremembe, politika vodenja, novi modeli, razvoj, menedžment.
Olga Dečman Dobrnjič, dr. Metod Černetič