Scenarij za maturantski večer v dijaškem domu

Sodobna literatura z vzgojno vsebino

Fantastična komedija zmešnjav v dijaškem domu, ki ga ni. V predstavi naj sodelujejo tako vzgojitelji, kakor dijaki in tudi snažilka je zaželjena. Ker scenarij ni literarno delo, so zaželjeni idejni prebliski vseh sodelujočih. Prizori so scela izmišljeni in osebe so fiktivne. Možna prizorišča: jedilnica dijaškega doma, avla, galerija in podobno. Glavna ideja prireditve je dnevnik dijakinje izmišljenega dijaškega doma. Dnevnik nadobudne gojenke dijaškega doma, na nekaj ključnih straneh. Scena iz dijaške posteljnine, domskega inventarja in ostalih domislic, ki jih ponuja življenje v dijaškem domu. Zaželjeno improvizirano ležišče na prizorišču dogajanja. Nad ležiščem visi vrv za sušenje perila – na vrvi visijo nogavice, strgane, dolge spodnjice, šal, robček …

Dramatis personae:

DIJAKINJA TJAŠA, v pidžami, nočni halji, z baretko na glavi. HIŠNIK STANE, z briljantino v laseh, delovno modro haljo, z notesom, pisali v žepu in kakšnim starinskim metrom, na prizorišče se pripelje s pony kolesom. HEAVY METALKA, ravnateljica, v heavymetalskem tekstilu, škripci okrog rok in vratu. KUHARICA KUNIGUNDA, v kuharski obleki in s krampom na rami, štajerski naglas. DIJAK BOLTEŽAR, normalen srednješolec, lovska obleka. DIJAKINJA, z dolenjskim naglasom. OČE KLOBUČAR, lovska obleka in gorjača, gorenjski naglas. BONIFACIJA, stara dama, v starinski obleki, dijakinja večnega prvega letnika, ista oseba za vlogo dijakinje, stara dama šteje devetdeset let. GUVERNANTA, vzgojiteljica iz starih časov, primorski naglas. PROTIGORILNIK ALFONZ, močne postave, zguljene kavbojke, karirasta športna srajca, pod njo majica z borbenim motivom, dolenjski naglas. HARTMAN, nemškutar, govori docela nemško. 

Na prizorišču dogajanja se pojavi kuharica. 

KUHARICA: Kdor nas ne bo videl, nas bo vsaj slišal, a slej ko prej nas boste videli vsi.

DIJAKINJA TJAŠA (bere iz starinskega dnevnika): Dragi dnevnik, veliko sem zapisala vate, še posebej v dneh, ko skoraj nikogar nisem poznala v dijaškem domu. Takrat mi je tvoja družba res veliko pomenila. Najbolj žive so tiste strani, ki opisujejo hišnika, guvernanto, ravnateljico, dijaka in kuharico ter seveda mene Tjašo. A eno moram reči: to je bil res prestižen dijaški dom. Vse se je pričelo tisti dan, ko se je hišnik pripeljal na delo …

1. skeč

Hišnik s kolesom se prvi pripelje na prizorišče dogajanja, recimo v jedilnico.

Ko se pripelje v jedilnico, vpije in naganja publiko.

HIŠNIK: Dajte mi prostor, pustite, da hišnik opravi svoje delo, kaj je zdaj to, vi se lahko guncate, hišnik pa mora pošteno zaslužiti svoj kruh, jaz pa moram delat…

Nastopi guvernanta.

HIŠNIK: Dobro jutro…kje si ljubavi…

GUVERNANTA: Spoštovani kolega, malo bolj profesionalni odnos bi pa lahko imeli do svojega dela…

Nastopi kuharica s krampom.

KUHARICA: Ne zamerite… (oklevajoče).

HIŠNIK: Ja, ne zamerite se mi, imam edini hišniški izpit, tako, da veste, ja, iščem sobo 3355…

KUHARICA: Ne zamerite…

GUVERNANTA: Ne zamerite se vi meni, jaz pa imam trideset let delovne dobe, tudi jaz grem v sobo 3355…

GUVERNANTA IN HIŠNIK V EN GLAS: Kdo gre prvi !?!

KUHARICA: Ne zamerite jaz grem prva, otrok še ni jedel..

GUVERNANTA IN HIŠNIK V EN GLAS: Otrok še ni jedel…

KUHARICA: Dobro jutro, Tjaša !

TJAŠA: Brez ceremonij. Kaj je za zajtrk…

KUHARICA: Dimljen losos v sredozemski omaki, perutnina v lovski polivki, turški kolači, pehtranova potica… Naša kokoš pa se še zmeraj sprehaja po dvorišču. Poklicala bom hišnika… Hišnik Stane, hišnik…

HIŠNIK: Kaj je že spet, jaz moram delat…

KUHARICA: Ujemi našo kokoš, da bo dopoldan izborno zadišalo.

HIŠNIK: Že tečem, že tečem, za dobro kosilo vedno tečem… 
Hišnik teče čez prizorišče dogajanja.

TJAŠA: Kaj že spet ? Vsa ta pojedina, vsa ta pojedina navsezgodaj…

KUHARICA: Vašo željo, da si želite kornfleks z mlekom in banano prehrambena komisija še obravnava. Malo je možnosti, da boste tu zajtrkovali normalno…

TJAŠA: Opravičilo potrebujem…moje matične vzgojiteljice ni tukaj…

KUHARICA: Je že dobro, ti bom jaz podpisala, kmalu zgradimo nov dijaški dom. Jaz bom še ravnateljica…

TJAŠA: Vi…

KUHARICA: Jaz… Sicer pa je sedaj napočil trenutek za glasbeno točko. 
Poljubna glasbena točka.

2. skeč

KUHARICA: Saj sem ji rekla, da je malo možnosti…

GUVERNANTA: Vse možnosti so, da se v času učnih ur dijak nauči temeljev…

HIŠNIK: Ja, temeljev. Temelji te postelje so se podrli, kaj ne vidite, da imam delo. Vi se lahko guncate, no, pa bom naredil, da ne boste rekli: hišnik Kink Stane že spet ni nič popravil in zdaj vsi iz sobe ven, zakaj na vrsti je glasbena točka … 
Poljubna glasbena točka.

DIJAKINJA: Kaj se derete, čas učnih ur je, vi pa se derete, kot bi prašiča klali…

HIŠNIK: En prasec bi bil dober jedilnik, tako jemo same ribe. Sladkovodne ne, tiste z grobim vzduhom po morju, ostri soli in jodu.

GUVERNANTA: Vstopite oče klobučar!

KLOBUČAR: Za sina Boltežarja sem prinesel vzdrževalnino, hranarino, stanarino…plezarnino, priznavalnino, a nikakor ne podkupnino. A bo osem tisoč zelencev dovolj…

GUVERNANTA: Naj preštejem… Še tisoč zelencev. Kaj pa jutranje jahanje, na to ste čisto pozabili, oče klobučar…

KLOBUČAR: Kruci pimpek ! Tisoč zelencev… (brska po žepih) Kako pa počutje in vzgojno stanje mojega sina Boltežarja … (ji da denar).

BOLTEŽAR: Foter … (očitajoče).

GUVERNANTA: Prepustite skrb za odraščajoče fante nam, vi pa pripeljite v dom še kakšnega…

KLOBUČAR: Doma jih je cela kopica. Grem. (se skrušeno, pozadenjsko umika)

BOLTEŽAR: Foter! (ukazovalno).

KLOBUČAR: Aja… Kruci pimpek! (brska po žepih in mu da še tri tisoč)

GUVERNANTA: Sem z denarjem …

BOLTEŽAR: Zakaj?

GUVERNANTA: Dvakrat ste si v sobo naročili zajtrk, trikrat ste se kopali v termalnem templju, da uporabo pisalnega stroja kot nadstandardne dejavnosti ne omenjam, pod okno ste naročili celo glasbeno točko.

BOLTEŽAR: Gaudeamus sem vadil … Maturantke in maturantje napočil je trenutek, da skupaj zapojemo slovesno pesem ob koncu srednješolskega šolanja … Besedilo pesmi imate na mizi, tako, da vam ne bo težko peti pesmi, ki jo pojejo maturantje po svetu. Prosim! 

Maturantje zapojejo gaudeamus.

3. skeč

NOVINARKA: Vojka, kdaj ste postali ravnateljica dijaškega doma?

RAVN.HEAVY METALKA: Imate še kakšno vprašanje, gospodična.

NOVINARKA: Kakšen je letošnji vpis, koliko plemiških hčera in sinov?

RAVN.HEAVY METALKA: Imate še kakšno vprašanje, gospodična.

NOVINARKA: Boste res bivalne prostore odprli v vrtu kraljevskih rož, modrih gardenij?

RAVN.HEAVY METALKA: Imate še kakšno vprašanje, gospodična. Herr Hartmann … Her Hartmann …

Hartmann priteče na prizorišče dogajanja.

HARTMAN: Was wunschen Sie, bitte, Frau?

RAVN.HEAVY METALKA: Fraulein.

HARTMAN: Es tut mir leid, das Frau. Sie ist nicht Fraulein nicht mehr. Se jezno obstreljujeta z besedama Frau/Fraulein.

RAVN. HEAVY METALKA: Greva na vlak življenja. Vagoni zbor!

Vlak življenja sestavljajo različno oblečeni dijaki – nekateri v punkovskih oblačilih, drugi v rave ali rap tekstilu, drugi normalno oblečeni. Zaželjeno je, da so vzgojitelji, ki bodo predstavljali vagone na vlaku življenja čimbolj provokativno oblečeni, morebiti mladostno morebiti ekscentrično.

Vlak nekaterih nastopajočih naj naredi obhod skozi jedilnico, prizorišče dogajanja. Herr Hartmann naj bo lokomotiva in naj na playback poje pesem Zwei kleine Sterne, otroško popevko Heintje Simonsa iz konca šestdesetih let prejšnjega stoletja. Ali kaj sorodnega.

Tjaša se na pol poti prva odcepi od vlaka in maha vlaku v slovo z belim robčkom.

Po koncu popevke sledi rahločutna glasba – mogoče trobentarski Silence mogoče francoska skladba Francisa Laia s filma Moški Ženska ali pa filmska glasba Nine Rota.

Meditativni glasbeni intermezzo.

TJAŠA (bere iz starinskega dnevnika): Maturantje! Kaj je dijaški dom? To je mesto mladih ljudi. Tok reke življenja, ki pljuskne v to mesto in za mnoge je bivanje v dijaškem domu veliko usodnejše, kot si mislijo, zakaj mladostni prijatelji ostanejo, četudi se kasneje življenjska pota ločijo. Reka življenja je nepovratna, čez mnoga leta boste drugačni, prizanesljivo glejte na leta, ko ste se šolali, ne obtožujte se, zakaj sem bil takšen, zakaj ne modrejši… 
Čar mladosti so tudi vse neumnosti, ki ste jih počeli, srečna ali nesrečna ljubezen – tudi to je srednješolsko doživetje. Znanje, volja in vztrajnost

No,no, naš hišnik Stane in kuharica Kunigunda pa sta tudi vztrajna pri svojem načrtu.

4. skeč

KUHARICA: Joj, kako je vroče. S tem krampom ne bom nikamor prišla. Kink, si prinesel vrtalni stroj, si ti sploh naredil kaj danes ?

HIŠNIK: Pokvaril sem sto avtomatov za kondome, da bo večji vpis v dijaški dom.

BONIFACIJA: Dober večer

KUHARICA: Kaj bo dobrega dijakinja Bonifacija Pliberšek…

BONIFACIJA: Izhod bi vzela…

KUHARICA: Do katere ure?

BONIFACIJA (si nasloni kuhinjski lijak na uho, ker slabo sliši): Kaj!?!

KUHARICA: Do katere ure, kruci pimpek… Otrok božji, a ti sploh kaj slišiš!?!

BONIFACIJA: Do desete, kakopak.

KUHARICA: Namen izhoda…

BONIFACIJA: Pa saj veste, da večni prvi letniki gremo v pivnico in mesno okrepčevalnico, v Sladko Lidijo. 
Hišnik Stanislav, prosim, če mi popravite vrata omare, pant se je snel…

HIŠNIK: Bomo, dijakinja Bonifacija, bomo. (čisto resno in se zatopi v branje stripa Komandant Mark.)

BONIFACIJA: Nič bomo, že štirinajst dni vrata omare visijo… Od kar je cesar Franc Jožef umrl, ni nobenega reda, čisto nobenega vam rečem … (se počasi pozadenjsko umika) Majke mi, da ni reda, majke mi…

PROTIGORILNIK ALFONZ: Kontrola gasilnih aparatov… Alfonz protigorilniški ugotavlja, da je protipožarna varnost dijaškega doma komaj zadovoljiva, komaj zadovoljiva … Kdo pa je tu šef ? 
Hišnik skomiga z rameni. Ker se mu nihče ne odzove, se postavi v isto zračno linijo s hišnikom, izvleče iz žepa strip Blek, se zatopi v branje, priteče Guvernanta, s svojim ljubavnim vikend romanom, se postavi na sredo med enega in drugega.

GUVERNANTA: Fanta, moja dobra fanta, pol vzgojne skupine sem poklukala v času učnih ur v blagovnotrgovskem centru.

Alfonz in guvernanta odideta s prizorišča dogajanja.

KUHARICA: Hišnik, zgradila bova nov dijaški dom. Ti pa pokvari vse avtomate za kondome v državi, da bo rojstev toliko, kolikor je zvezd na nebu.

HIŠNIK: Ti boš ravnateljica, jaz pa pomočnik… Imela bova dejavnosti, jaz bom vodil tehnični krožek, ti pa kulinarično-hortikulturni …

KUHARICA: Najprej pa mi prinesi vrtalni stroj in dinamit. Naredila bova izkop. Zdaj pa vabim na oder ravnateljico ali ravnatelja, da se poslovi od generacije letošnjih maturantov in pove morebiten recept, kako napolniti dijaški dom. In naj meni bodoči ravnateljici dijaškega doma, ki se gradi, da kakšen koristen nasvet … 

Na koncu prireditve se še omeni, pove seznam za predstavo zaslužnih in nastopajočih.

Sklep: scenarij je umetnost nepismenih – Werner Herzog. 

Primož Vresnik, Karmen Resnik, Tjaša Celec