Hiperprotektivnost kot pomemben dejavnik vzgoje gibalno oviranih mladostnikov

Teorija in praksa

V prispevku se ukvarjamo z vplivom hiperprotektivne vzgoje na razvoj gibalno oviranega otroka. Opredelili smo hiperprotektivnost in izpostavili njen pomen v razvojnem procesu separacije in individualizacije. Osredotočili smo se na profesionalno delo vzgojiteljev, ki delajo z gibalno oviranimi mladostniki. Ugotavljamo, da so mladostniki v primarnem okolju bolj hiperprotektirani kot zdravi mladostniki in da moramo mi v vlogi profesionalnih vzgojiteljev v vzgojnih ustanovah nastopiti, sicer zaščitniško, vendar ne hiperprotektivno. Za podkrepitev zgornjih trditev smo se oprli na dve teoretski izhodišči in na eno empirično. Teoretični sta razvojno analitični proces separacije in individualizacije avtorice M. Mahler (po Mahler, 1975) in koncept emocij avtorja Z. Milivojevića (po Milivojević, 1999), empirično izhodišče pa je lastna raziskava avtorice (R. Ožek, 2004). 

Ključne besede: hiperprotektivna vzgoja, gibalno oviran otrok, proces separacije in individualizacije, vzgojitelji, vzgojne ustanove. 

mag. Simona R. Ožek