Strokovna ocena in pregled člankov

Uvodnik

Revija »Iskanja« odraža dogajanje v dijaških domovih, odraža kadrovsko strukturo v njih, odraža strahovni nivo zaposlenih strokovnih delavcev, odraža vsebinske prioritete, ki angažirajo zaposlene, odraža tudi njihove potrebe, ki izhajajo iz njihovih nalog pri delu v dijaških domovih. Predpostavke imajo večjo ali majšo težo, z njimi pa nikakor nismo izčrpali vseh tistih dejavnikov, ki še vplivajo na vsebino in formo naše revije. V longitudinalnem pregledu revije, od njenega nastanka, do sedanje 29. številke, ki ni rezultat temeljitejše znanstvene analize, pač pa je le vtis nekoga, ki revijo vseskozi spremlja kot njen odgovorni urednik in v preteklosti tudi soustvarjalec, je mogoče zaznati smeri in trende. Od priložnostih, pretežno informativnih prispevkov do prispevkov, ki so teoretično poglobljeni, od maloštevilnih poročil o raziskavah v dijaških domovih, do številnih predstavitev raziskovalnih projektov v dijaških domovih; od piscev in sodelavcev revije iz fakultet do piscev – strokovnih delavcev iz dijaških domov, od poskusov, da bi revijo uveljavili v jugoslovanskem prostoru, do stalnih kvalitetnih sodelavcev iz republik nekdanje Jugoslavije. Od sodelavcev revije iz dveh ali treh dijaških domov do sodelavcev iz številnih dijaških domov iz vse Slovenije. Od poskusov pridobiti za sodelovanje sodelavce iz tujine, do stalnih sodelacev iz tujine. Takšnih trendov je še več in večinoma so pozitivni. Kažejo na strokovno rast, na vse večjo uporabnost in aktualnost, predvsem pa na posluh sodelavcev na sprembe v družbenem in pedagoškem prostoru, seveda tudi v dijaških domovih. Ne gre le za posluh za spremembe, pač pa tudi posluh za potrebe strokvnih delavcev dijaških domovih, ki jih vedno znova pogojujejo družbene spremembe.

V prispevkih v 29. in 30. številki Iskanja so dijaški domovi direktno omenjeni le dvakrat, prevladuje pa tema, ki je v središču delovanja dijaških domov. To je učenje. Učenje in problemi učenja z različnih zornih kotov. Vsekakor ena izmed najpomembnejših tem za vzgojitelje v dijaških domovih. Učenje in znanje, ki si ga z učenjem pridobimo je tema, kateri strokovnjaki iz uglednih evropskih ustanov kot je OECD ali APEC pripisujejo izjemen pomen. Znanje je sredstvo napredka in rasti, je tudi izhod iz revščine tako za posameznike, kot tudi za večje socialne skupine in za družbene skupnosti. Znanje je intelektualni in socialni kapital v funkciji razvoja in napredka. O tem govori prispevek mag. Dečmanove in dr. Metoda Černetiča. Izjemno pomemben in aktualen prispevek. Nives Ličen obravnava v svojem prispevku tutorstvo, tudi vrstniško tutorstvo in delo v malih skupinah kot moderne fluidne oblike učenja, mag. Tatjana Šček-Prebil pa se loteva v svojem prispevku problema tradicionalnega učenja na poti k sodobnemu učenju oz. oblikam sodobnega učenja. Martina Šetina-Čož razmišlja o preoblemu motivacije za učenje. To je večna tema v pedagogiki, vendar vedno znova nova in aktualna. Na probleme učenja se nanašata tudi prispevka sodelavcev iz tujine. Phd Tien-Hui Chiang o vplivu kulture pripadnosti, identiteti in socialnem statusu, osnovnošolkih učiteljev iz Tajvana in o vplivu teh dejavnikov na poučevanje in stopnjo profesionalnosti njihovega učiteljskega poslanstva. Mbikyo Mulinga Damien pa predstavi svoje raziskovalne izsledke o avtohtonem znanju domorodcev v vzhodnem Kongu, vrednost avtohtonega znanja za področje zdravstva in umetnosti in o tem, kako ohraniti avtohtnono znanje v njihovem ogorženem okolju. V vsakem primeru zanimiva tema, ki vsebuje sporočila tudi šolskemu polju v razvitih delih sveta. Dr. Lence Miloševa iz Makedonije se loteva pomena pozitivnih čustev in čustvene inteligence pri mladih v šoli in vplivih čustvene sfere na kognitivne funkcije. Sodobna in pomembna tema za učitelje in vzgojitelje. Med drugim avtorica predstavi Fredericksonovo teorijo o povezanosti kognitivnih in čustvenih dimenzij osebnosti.

Sorodna je tema dr. Alda Špeliča, ki preučuje in predstavlja vlogo in pomen zgodnje adolescence na pozno adolecenco. V zgodnji adolescenci, ko je otrokovo doživljanje pretežno čustveno pogojeno, se ustvarjajo smeri, obseg in kvaliteta njegovega kognitivnega funkcioniranja v pozni adolescenci. Zelo zanimive teme se loteva tudi Stanislav Kink. Govori o zasebenosti in o institucionalnem nasilju nad dijaki v srednji šoli, tudi v dijaških domovih, ugotavlja, da se nad dijaki izvajajo razne oblike prisile, da pri odgovorih in izdelkih nimajo možnosti izbire, da se zatira njihova ustvarjalnost in da se zatirajo in potiskajo v ozadje tudij dijaki, ki so drugačni. Tema sodi k razpravam o človekovih pravicah, v danem primeru pravicah srednješolcev v srednjih šolah in v dijaških domovih. Nič manj niso zanimive teme, ki jih v svojih prispevkih obravnavajo Antonija Berden, ki obravnava posebno vlogo žensk kot ravnateljice v dijaškem domu, Zdenko Rožman, ki se loteva organizacije dijaškega doma zasnovane na sistemski teoriji, mag. Nataša Privošnik, ki predstavi svoja razmišljanja o vplivu socialne pedagogike pri vključevanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebamo v dijaški dom in pa dr. Ivan Gerlič, ki predstavlja rezultate raziskave o uporabi računalnikov v osnovnih in srednjih šolah. 29. in 30. številka Iskanja je vredna prebiranja. Morda celo študija, ne le vzgojiteljev dijaških domov, pač pa tudi učiteljev in vodstvenih delavcev v osnovnih in srednjih šolah.

dr. Vinko Skalar