Negativni transfer kot pogoj mobbinga

Novosti, ideje in refleksije

Psihoanalitična intervencija v psihologiji dela je vsaj zanimiva, če že ne kar dobrodošla in nujna. Človek je misleče bitje, ki pa ga ravno pri mišljenju oz. mìslenju spotikajo določeni nezavedni procesi oz. »nekaj nezavednega«, kar bi lahko posplošili v (nezavedno) željo. Prav zaradi številnih nezavednih procesov in (ego)obrambnih mehanizmov, ki so prav tako v svoji osnovi nezavedne narave, je tudi psihologija dela zapletena. V psihologiji dela psihoanaliza s svojimi koncepti doslej niti ni bila tako transparentno prisotna. Eden od fenomenov sodobne psihologije dela, o katerem se v Sloveniji govori šele zadnjih nekaj let je t. i. mobbing, ki se je prav pod tem imenom prijel tudi pri nas. Laično rečeno gre pri mobbingu – slovenski izraz bi lahko bil šikaniranje – za nekakšno nenehno sistematično in konstantno (načrtno ali pa tudi spontano oz. nenačrtno) »spotikanje« in psihično trpinčenje oz. mučenje – bolje rečeno: »spravljanje človeka v grob« (ali pa vsaj ob živce). Definicija mobbinga bi lahko bila naslednja: »Mobbing je konfliktov polna komunikacija na delovnem mestu med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri čemer je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnim in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom in/ali posledico izriva iz sistema, pri tem pa napadena oseba to občuti kot diskriminirajoče.« Pri mobbingu gre torej za to, da nekdo, torej nek posameznik ali morda celo skupina ljudi, nekoga npr. sodelavca ali sošolca sistematično, največkrat načrtovano, lahko pa tudi (zavestno) nenačrtovano (torej nezavedno), spravlja v obup oz. v psihično stanje, ki ga »mučenik« (žrtev oz. »tarča« mobbinga) označuje kot: »Znorel bom (zaredi njega oz. njih)!«. Posledica takšnega psihičnega oz. psihosocialnega mučenja je dejansko lahko nekakšen osebnostni oz. psihični kolaps, katerega končni rezultat je lahko psihična bolezen, kronična depresija ali kakšna druga psihična ali tudi somatska motnja, ki človeka lahko pripelje do hospitalizacije (živčnega zloma) ali celo samomora. Za mobbing se ve, da se pojavlja v delovnem okolju oz. tam, kjer ljudje prihajajo v intenzivne čustvene odnose. Torej se za mobbing primerna klima lahko vzpostavi tudi v institucijah kot so šola, dijaški domovi, društva … Psihoanaliza nam namiguje, da je pogoj za vzpostavitev paradigme mobbinga znameniti transfer, sicer znan iz psihoterapevtske prakse – v katerem človek obudi določeno čustvovanje, in to negativne narave, ki so se v človeka naselili v otroštvu.

Ključne besede: psihoanaliza, mobbing, delovno mesto, transfer.

mag. Roman Vodeb