Recenzija člankov

Uvodnik

Tudi tokratna dvojna številka Iskanj vam ponuja veliko zanimivosti iz domskega in šolskega okolja.

V razpravah in raziskavah dr. Tien-Hui Chiang, vodja oddelka za pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Tainanu, v članku Kritika kritične pedagogike, polemizira o tem, kako strukturalisti opisujejo fenomen kulturne reprodukcije kot rezultat strukturiranosti moči razredov in izpostavlja teorijo P. Bourdieuja, da šola postaja vitalno sredstvo vladajočega razreda za ohranjanje njegove dominantne pozicije pri delitvi dela.

Dalje dr. Franc Cankar in mag. Brigitte Feucht predstavita ugotovitve primerjalne študije, izvedene v treh državah. Diskutirata o tem, kako spol vpliva na sprejemanje vrednot in norm vedenja. V študiji predstavita rezultate raziskave, ki govorijo o tem, kako področje prostočasnih dejavnosti, domačega in šolskega dela ter lastnosti, značilnosti in ravnanja, vrednotijo štirinajstletni učenci in učenke slovenskih, avstrijskih in hrvaških osnovnih šol.

Znanje postaja vse večja vrednota. Tako v nadaljevanju dr. Metod Černetič v članku Družba znanja in učenja prikazuje pregled naborov indikatorjev družbe znanja po OECD, EU in APEC ter govori o bistvu učenja celotne združbe, ki temelji na učenju posameznikov in timov in diskutira v vprašanju, zakaj se v sodobnih družbah poskuša meriti znanje. IKT v vsem šolskem okolju postaja pomemben in sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa. O tej tematiki diskutira dr. Ivan Gerlič v članku Zgodovinski temelji razvoja uporabe IKT v izobraževanju. V prispevku se v osnovi ukvarja s pedagoško-didaktičnimi vplivi, v glavnem iz zgodnjih let razvoja te didaktične ideje. Dotika se tudi pomembnih reformnih poskusov v šolstvu, pomembnih rezultatov in vplivov programiranega pouka in trendov, ki jih je le-ta vzpodbudil. Mag. Olga Dečman Dobrnjič v članku z naslovom Storitve, trendi in scenariji dijaških domov diskutira o rezultatih temeljne raziskave, izvedene v samostojnih dijaških domovih v Sloveniji. Meni, da dijaški domovi s strani države lahko pričakujejo dve skrajni odločitvi reševanja problematike dijaških domov: tržno in socialno. Poudarja, da tako država kot menedžment dijaških domov nimajo izdelane politike razvoja dijaških domov kot organizacij.

V rubriki Novosti, ideje in refleksije, dr. Lenče Miloševa v prispevku Klinična psihologija, psihologija zdravja in psihoterapija: nove perspektive, spregovori o tem, da je najpomembnejši prispevek pozitivne psihologije uvedba pojma „kolektivna identiteta“ – občega glasu in jezika raziskovalcev in praktikov s področja klinične psihologije, psihologije zdravja in psihoterapije. Pove še, da je pozitivna psihologija zelo plodna pobuda tako na področju aplikacije temeljnih teorij kot tudi na področju laboratorijskih raziskav in njihovih aplikacij v praksi. To opiše kot raziskovalna vprašanja temeljnega pomena, saj ponujajo vpogled v temelje človeške narave, seveda s stališča in videnja perspektive pozitivne psihologije.

Simona Šinko in dr. Nives Ličen diskutirata o pomenu mednarodnih znanstvenih kongresov in o evalvaciji z vidika razvoja človeških virov, druženja, izmenjave izkušenj in porajanja novih idej. Menita, da so mednarodni kongresi premalo izkoriščen dogodek v izobraževalne namene. Predstavita raziskavo, evalvacijo mednarodnega kongresa Modeli vzgoje v globalni družbi, ki ga periodično organizira Društvo vzgojiteljev dijaških domov.

Martina Šetina Čož in dr. Metod Černetič s primerom prikažeta, kako nam pri težkih odločitvah lahko pomagajo odločitveni modeli, katere lahko dokaj preprosto izdelamo s pomočjo nekaterih, za ta namen specializiranih, računalniških programov. V prispevku prikažeta ocenjevanje – izbiro najustreznejšega kandidata za vzgojitelja v dijaškem domu s pomočjo odločitvenega modela Dex-i.

Vesna Minič v prispevku Formalno izobraževanje na šolah za pridobitev sekundarne stopnje izobrazbe v Srbiji spregovori o formalnem sekundarnem izobraževanju v Srbiji kot o sestavnem delu vzgojnega in izobraževalnega sistema, v katerem se prepletajo vsa bistvena vprašanja od osnovne šole do visokošolskega izobraževanja. Predstavi elemente kurikuluma na sekundarni stopnji izobraževanja, ki so odvisni od splošnih, kompetenčnih in konkretnih družbenih zahtev za opravljanje posameznih del in se razlikujejo glede kompleksnosti in delavnih področij. V njih se odražajo spoznanja modernih znanosti, tehnologije, kulture in umetnosti ter so tudi del nacionalne vrednote.

Mag. Roman Vodeb govori o zelo aktualni temi, mobbingu. O temi diskutira v članku z naslovom Negativni transfer kot pogoj mobbinga. Meni, da je mobbing konfliktov polna komunikacija na delovnem mestu med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri čemer je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnim in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb, pri tem, da napadena oseba to občuti kot diskriminirajoče. Izpostavlja, da nam psihoanaliza namiguje, da je pogoj za vzpostavitev paradigme mobbinga znameniti transfer, sicer znan iz psihoterapevtske prakse – v katerem človek obudi določeno čustvovanje, in to negativne narave, ki so se v človeka naselili v otroštvu.

Stanislav Kink v prispevku Pomen kulturne pedagogike v avtonomiji vzgojnega ukrepanja spregovori o tem, da so pričakovanja ob izrekanju alternativnih vzgojnih ukrepov velika. Odločitve za tovrstne ukrepe so pogojene s splošno kulturo, v kateri živimo in organizacijsko kulturo posameznega dijaškega doma. Obstoječi vzorci ravnanja, preneseni iz preteklosti, vplivajo na stopnjo avtonomnosti pri presojanju vplivnih dejavnikov za posamično odločitev. Meni, da nagle spremembe povzročajo tudi precejšen pritisk na kvaliteto vzgojnega dela.

Človekove pravice so pogosto izpostavljena tema v medkulturnem okolju. Tina Vrčon v članku Učenje človekovih pravic v dijaškem domu predstavlja osnovne značilnosti in smernice za učenje človekovih pravic ter možnosti za učenje človekovih pravic v dijaškem domu s konkretnimi predlogi za delo z mladimi.Poučevanje poteka po različnih poteh. O enem izmed modelov poučevanja piše tudi Ajda Orlov v prispevku Poučevanje angleščine skozi glasbo in pesmi. Avtorica verjame, da je proces usvajanja drugega jezika lahko lažji in učinkovitejši, če poteka v sproščenem okolju, zato je v “angleške” učne ure z dijakinjami uvajala tudi glasbo, vključno s pesmimi njihovih priljubljenih pop pevcev. Zabavno učenje angleščine je tako prispevalo h končnim dobrim rezultatom na področju razvoja tako jezikovnih kot tudi socialnih spretnosti in veščin pri dijakinjah ter k njihovi pozitivni samopodobi, kar je eden od pomembnih ciljev dela z dijaki v dijaškem domu.

Tudi Irena Šuc Hribar govori o sodobnem vzgojno-izobraževalnem delu. V članku Restitucija, teorije izbire in status odgovorne dijakinje – primer iz prakse. Spregovori o projektu Status odgovorne dijake, ki dijakinjam Dijaškega doma Poljane nudi tako zelo željeno svobodo – možnost vsakodnevnega izhoda do ene ure ponoči. Vsakoletna analiza izhodov potrjuje, da dijakinje ne izrabljajo svojih izhodov nekritično. Z leti je status dobil visoko vrednost pri dijakinjah, zato se vsako leto znova odločijo za nadaljevanje projekta oziroma je postal del njihovega vzgojnega programa.

V rubriki beremo za vas Marjan Grahut predstavlja knjigo Viljema Ščuke z naslovom Šolar na poti do sebe. Knjiga je v šolskem in domskem okolju med pedagoškimi delavci zelo odmevna in dobro sprejeta.

dr. Vinko Skalar