Vloga staršev, vzgojiteljev in socialnega okolja pri preventivi proti vedenju odvisnosti v pred/šolskem obdobju

Povzetki

Marginizirana vloga staršev (in vzgojiteljev) v socialnem okolju pri opravljanju ene od temeljnih nalog sodobne družbe, povzroča širjenje različnih oblik asocialnega vedenja in psihosomatskih bolezni, kot je npr. odvisnost med mladimi. Zdravstvene in socialne ustanove opozarjajo na dejstvo, da se starostna meja prvega kontakta otrok z različnimi sredstvi, ki povzročajo vedenje odvisnosti, spušča vse nižje in nižje, saj seže že v višje razrede osnovne šole. Zabeleženi so tudi primeri vedenja odvisnosti pri 10-letnikih in celo še pri mlajših otrocih. Vsakodnevna družinska in pedagoška praksa nakazujeta na dejstvo, da veliko staršev, učiteljev in vzgojiteljev nima dovolj kompetenc za reševanje problemov otrok in mladostnikov. Tudi okolje ponuja običajno le podporo na načelni ravni, na izvedbeni ravni pa pomoč in podpora otrokom izostane. Z vidika nove nacionalne strategije preprečevanja zlorabe opojnih drog za obdobje 2006 do 2012 se v Republiki Hrvaški v vseh vzgojno-izobraževalnih zavodih pričakuje in priporoča spodbujanje aktivnega sodelovanja staršev pri delu in funkcioniranju teh ustanov ter njihovo intenzivnejše sodelovanje v preventivnih aktivnostih. V članku se prikazuje potreba in neke možnosti kreiranja in osmišljanja aktivnosti primarne preventive proti odvisnosti v ranem razvojnem obdobju otroka, ki temeljijo na kvalitetnem okolju družine ter vrtca in njegovega kurikuluma. Izhajajoč iz razvojno-humanistične paradigme avtorici v članku aktualizirata potrebo po spremembi položaja in vloge staršev predšolskih otrok pri primarni preventivi proti vedenju odvisnosti in sicer na tradicionalnem družinskem in socialnem nivoju. 

Ključne besede: preventiva proti odvisnosti, razvoj otroka, odnosi v družini, kompetence, vzgojitelji, predšolska vzgoja.

dr. Jasminka Zloković, dr. Diana Nenadić-Bilan