Uvodnik in recenzija

Uvodnik
Tokratna dvojna številka revije Iskanja obsega 19 člankov, vsebina je razdeljena na 4 temeljne sklope: Kurikulum in kompetence, Ljudje in družba, Informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) v šolstvu – raziskave ter Teorija in praksa šolskega okolja. V reviji objavlja svoje prispevke 8 doktorjev in 10 magistrov znanosti ter 11 strokovnih delavcev iz 6 različnih držav sveta. 

V prvem tematskem sklopu, Kurikulum in kompetence, avtorji mag. Olga Dečman Dobrnjič, Bojan Cavnik, Branko Badoko, Mate Vidak in Franci Tehovnik v članku E-šolstvo in e-kompetence v dijaških domovih prikazujejo pomen informacijsko-komunikacijske tehnologije in digitalne pismenosti v vzgojno-izobraževalem okolju.  Govorijo o projektu e-šolstvo ter o ciljih in nalogah le-tega. Dalje prikazujejo idejni model e-kompetentnega vzgojitelja, ravnatelja in dijaškega doma in s pomočjo rezultatov raziskave o e-kompetencah vzgojiteljev iščejo odgovore za uvajanje teh kompetenc v prostor dijaških domov.

Dr. Emma Leticia Canales Rodríguez in dr. Patricia Bezies Cruz v članku Kompetence in znanje v reformi izobraževanja na sekundarni stopnji v Mehiki 2006 in tri leta od njenega začetka, prikažeta proces implementacije reforme izobraževanja na sekundarni stopnji (otroci od 12. do 15. leta starosti) v Mehiki. Skozi besedilo so obravnavani in pojasnjeni predlogi in novosti iz reforme sekundarnega izobraževanja iz leta 2006.  Na podlagi v besedilu predstavljenih podatkov in njihove refleksije, besedilo zaključujeta z ugotovitvami o nujnosti izobraževanja/usposabljanja učiteljev za razvija kompetenc.

Dr. Robin Jung-Cheng Chen v članku Prehod od lastniškega kapitala do ustrezne izobraževalne politike: primer iz Tajvana,  prikaže koncept socialne pravičnosti, poštenosti in nepristranskosti na izobraževalnem področju ter njegov premik k ustreznosti. Na Tajvanu se izobraževalna politika spreminja od politike vloženega kapitala v smer doseganja zastavljenih učnih ciljev kot rezultatov izobraževalne politike. Z raziskovanjem pravično orientirane in longitudinalne izobraževalne politike »Izobraževanje kot prioritetno področje« dokazuje, da so ustrezni mehanizmi resnično v porastu. Spoznamo, kako se Tajvan sooča s sistematičnimi spremembami na področju oblikovanja politik, ki povezujejo vire z rezultati tako, da bi zagotovili, da vsi študentje dobijo primerno raven izobrazbe.

Dr. Lence Miloseva v članku Biomedicinski ver. biopsiholško-sociološki model v medicini: potrebe po razvoju kurikuluma izpostavi razhajanje med izobraževanjem in klinično prakso v odnosu do biopsihološko-sociološkega modela v medicini. Hkrati skuša podati nekatere argumente, s katerimi želi  pojasniti potrebo po prenovi kurikuluma na univerzah v Republiki Makedoniji.  Biopsihološko-sociološki model izpostavi bolj kot nekakšno vizijo in pristop k praksi kot pa empirično preverljivo teorijo, koherentno filozofijo ali klinično metodo.

Mag. Andreja Marcetić in mag. Krešimir Buntak v članku Razvoj vzgojno-izobraževalnega dela v dijaških domovih skozi razvoj podjetniških kompetenc prikažeta uvajanje podjetniške kompetence v vzgojno-izobraževalno delo v dijaških domovih v skladu z naborom kompetenc evropskega referenčnega okvira.

V Tematskem sklopu Ljudje in družba dr. Vesna Vuk Godina predstavi vlogo neavtoritarne socializacije v sodobnih (zahodnih) družbah. Temeljna hipoteza njene analize je, da neavtoritarna socializacija vsebuje številne represivne dimenzije, ki v temeljih determinirajo tako socializacijske prakse kot tudi rezultate neavtoritarne socializacije. Predstavi tudi nekatere bistvene karakteristike tako avtoritarne kot neavtoritarne, še posebej narcisistične socializacije in t. i. “podružbljene” socializacije. Prikaže analizo nekaterih  dimenzij skrite avtoritarnosti neavtoritarnih socializacijskih praks, da bi pokazali, kako te prakse v socializacijo ter v socialne odnose vpeljujejo celo bolj represivne elemente od avtoritarnih socializacijskih praks. Nekateri od teh represivnih elementov so tudi podrobneje predstavljeni.

Dr. Jasminka Zloković v članku Otroci potrošniki in materialna eksploatacija staršev -oblika manipuliranja in nasilja nad starši, prikaže bolj kot ne zamolčani problem današnje družbe na relativno slabo raziskanem pojavu, in sicer manipulacijo otrok s starši, še posebej iz materialnega vidika. Meni, da lahko, glede na rezultate nekaterih raziskav, pričakujemo porast različnih vrst manipulacije otrok s starši. Kot preventivno delovanje pri omejitvi tega pojava poudarja avtorica prioritetno vlogo sodobne pedagogike. S primerno vzgojo starši in otroci pridobivajo potrebne kompetence za razvoj empatije in odgovornosti mladih do sebe in do drugih ljudi.

Mag. Gordana Možina Florjanc v članku Sodobno suženjstvo spregovori o trgovini z ljudmi kot mednarodnemu pojavu organiziranega kriminala, ki ima hude posledice za varnost, blaginjo in človekove pravice žrtve. Poudari, da so trgovane osebe izkoriščane na različne načine: prostitucija, beračenje, prisilno delo, odstranitev človeških organov, vojaška služba, za katere je značilen velik dobiček in nizka stopnja tveganja. O pojavu trgovanja z ljudmi spregovori kot o enostavni ekonomski enačbi: ponudba -povpraševanje. Trgovci vzpostavijo kruto suženjsko razmerje z ženskami, moškimi, otroki.  Pove, da tudi v Sloveniji najdemo trgovce z ljudmi ali “belim blagom” in to zaradi kupcev, ki želijo kupiti razne usluge žensk, otrok, moških.

V nadaljevanju Stanislav Kink diskutira O razvoju varstva človekovih pravic srednješolcev v vzgojno-izobraževalni praksi. Meni, da tu lahko pride do kršitve človekovih pravic pri vseh udeležencih, od dijakov do učiteljev, vzgojiteljev in staršev. Vzroki za kršitve so v slabem poznavanju in razumevanju pravic med udeleženci in veliki intenziteti medsebojnih stikov in komuniciranja v specifičnem šolskem in domskem okolju. Premalo je zavedanja, da so človekove pravice posameznika omejene s pravicami drugih. Odgovornost za kršitve pravic je največkrat treba iskati pri državi in pri šoli ali dijaškem domu. 

Najobsežnejši je tematski sklop Informacijsko-komunikacijska tehnologija, kar je logično, saj na nacionalne nivoju poteka projekt e-šolstva, ki se dotika vseh vzgojno-izobraževalnih organizacij. Tako dr. Slavoljub Hilcenko, za začetek, diskutira o Matamatiki, multimediji in direktni manipulaciji z animacijo. Ugotavlja, da so težave učencev pri razumevanju pouka iz matematike v Srbiji največje na prehodu iz razredne na predmetno stopnjo. Meni, da so posledica spremembe načina poučevanja in so rezultat neadekvatnega postopka v procesu učenja in poučevanja tega predmeta. Težave so v glavnem povezane s povečanim obsegom snovi, lahko bi rekli tudi s povečano hitrostjo učenja in še z drugimi zahtevami, ki obremenjujejo učence. Zato predlaga manipulacijo z animacijo pri poučevanju matematike.

Mag. Olga Dečman Dobrnjič, mag. Stane Bojan Zupet, Simona Šinko in Ivan Sagadin predstavljajo raziskavo na področju dijaških domov o tem, kaj menijo vzgojitelji dijaških domov o njihovem znanju in uporabi IKT. Poudarijo pomen Zavoda Republike Slovenije za šolstvo pri razvoju in uvajanju IKT v šolsko okolje. Zagovarjajo  stališče neodtujljivega dejstva, da z nastopom informacijske družbe prihaja do radikalnih sprememb na vseh sferah človeškega komuniciranja.

Mag. Liljana Kač prikaže v članku Spletna učilnica Moodle pri usposabljanju učiteljev, spletno učno okolje Moodle kot virtualno odprtokodno orodje, ki se je na izobraževalnem področju tako po svetu kot tudi v Sloveniji dodobra uveljavilo. Predstavi uporabo Moodla pri usposabljanju učiteljev, ki poteka v okviru Zavoda RS za šolstvo. Predstavljen je program usposabljanja učiteljev nemščine v študijskih skupinah, ki je potekal na temo uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije pri pouku. Ovrednotenje izpeljanega programa pokaže uporabno vrednost Moodla pri razvijanju digitalne zmožnosti učiteljev ter je hkrati tudi dober pokazatelj trendov uporabe sodobnih tehnologij v izobraževanju. 

Mag. Martina Šetina Čož v članku Pedagoški delavci in IKT komunikacija predstavlja pojem IKT in najbolj pogoste oblike IKT medijev: GSM, SMS, MMS, elektronska pošta, spletne klepetalnice, Second Life, IRC, Skype, Facebook, internetni forum, blog. Seznani nas s spletno raziskavo med pedagoškimi delavci o oblikah IKT medijev, ki jih najbolj pogosto uporabljajo v komunikaciji z učenci/dijaki, s starši, sodelavci in v zasebnem življenju.

Bojan Jeram v članku Pomen informacijsko-komunikacijske tehnologije pri vodenju pedagoške dokumentacije poudari, da so tudi dijaški domovi vključeni v projekt e-šolstva, ki poteka na nacionalnem nivoju. Doda, da morajo v skladu z zakonodajo vzgojitelji voditi predpisano domsko dokumentacijo, katere obvezni del je tudi dnevnik vzgojne skupine. V članku je predstavljena predpisana vsebina dnevnika vzgojne skupine, opisana je elektronska oblika le-tega s povdarkom na prednostih uporabe. S pomočjo raziskave analitično prikaže pripravljenost za uporabo elektronske oblike dnevnika. Predstavljena so tako  mnenja zagovornikov kakor tudi nasprotnikov elektronskega dnevnika.

V zadnjem tematskem sklopu, Teorija in praksa šolskega okolja, mag. Tatjana Šček Prebil v članku Z domačim delom do boljšega znanja poudarja, da je pri osvajanju snovi najpomembnejše sprotno učenje. Meni, da učitelji ugotavljajo, da so dijaki, ki redno opravijo domače delo, bolj uspešni in imajo manj težav pri učenju. Ker pa tak način učenja zahteva delovno disciplino in razvite delovne navade, je smiselno, da dijake na to navajamo z domačimi nalogami. Domače naloge so močno povezane z motivacijo za šolsko delo, z učnim uspehom in zanimanjem staršev za napredek otroka.

Primož Vresnik govori o tem, kako je predstavnik kritične teorije Herbert Marcuse venomer zagovarjal stališče, da je psihoanaliza zanimiva v svoji zastarelosti. Dijaški dom – gledališče govorjene besede, temelji na dramskem govoru. Meni, da je to stališče tudi posrečeno v opredelitvi in umevanju pojava in pojma gledališča govorjene besede. Zaradi prevlade multimedijske neverbalnosti mnogi teoretiki vidijo zaton besednega gledališča, nekateri pa črnogledo govorijo o izumiranju. Prispevek oriše in opiše vsebinsko in pomensko moč govora v tovrstnem gledališču in tudi o tem, kako je moč ideje in koncepta še zmeraj odločujoča za gledališko predstavo, tudi v dijaškem domu. Avtor prispevka poda izkušnjo in vizijo besednega gledališča, pri tem pa mu teoretično stoji ob strani Heglovo predavanje o dramski poeziji.

Nataša Tavželj v članku Letni delovni načrt vzgojne skupine meni, da je z zadnjo kurikularno prenovo in posledično vzgojnim programom vzgojna skupina pridobila poseben pomen. Načrtovanje vzgojno izobraževalnega dela vzgojitelja za vzgojno skupino je dobilo težišče tudi na letnem programu in načrtu dela same vzgojne skupine. Cilj prenove, da se poveča aktivna vloga dijakov v dijaških domovih, je zelo smiselna, saj se na ta način lahko pripomore h kakovostnejšemu bivanju. Dijaki razvijajo demokratično komunikacijo, si postavljajo cilje, prevzemajo konkretne zadolžitve in naloge ter vrednotijo delo ob koncu šolskega leta. Vzgojitelji vstopajo v ta prostor z novimi, alternativnimi pristopi vzgoje, z namenom večje prilagoditve današnjim razmeram. 

V članku Otroci s posebnimi potrebami Ana Zadnik pove, da razlika med otroci s posebnimi potrebami in ostalimi otroci obstaja, ker življenje otroka s posebnimi potrebami določa drugačno izhodišče, določa ga primanjkljaj, motnja, oviranost na področju gibanja, vida, sluha, govora, vedenja ali intelektualnih potencialov, kar predstavlja dejavnik tveganja za njegov celoten psihosocialni razvoj. Meni, da so s stališča vzgojno-izobraževalnih potreb otroci s posebnimi potrebami tisti, ki potrebujejo individualne prilagoditve in pomoč. Za takšnega otroka je pomembno, da se izobražuje in usposablja za življenje v zanj najboljši vzgojno-izobraževalni obliki. To je inkluzija ali specializirana vzgojno-izobraževalna institucija.

V zaključku tega tematskega sklopa in tudi te številke revije mag. Gabrijela Hauptman spregovori o ravnatelju v članku Ravnatelj na poti skozi sodelovalno kulturo šole do  učeče se organizacije. Poudarja, da vseživljenjsko učenje  predstavlja izziv za vodenje in delovanje šol. Ravnatelje in učitelje postavlja v novo funkcijo, v oblikovanje sodelovalne kulture med vsemi akterji izobraževanja, tako učenci kot učitelji in ostalimi  strokovnimi  delavci, starši in lokalno skupnostjo. Nova vloga šol, ki izhaja iz širših evropskih dimenzij, naj bi omogočala vseživljenjsko učenje, zato naj bi postopoma postajale šole centri vseživljenjskega učenja. Za dosego tega cilja je v prvi vrsti najbolj odgovoren ravnatelj. Vzpostavi in razvija naj pogoje za doseganje tega dolgoročnega cilja.   

Toliko smo v tej dvojni številki pripravili za vas. Želiva vam prijetno počitnikovanje, če in branje revije Iskanja. 

 
dr. Vinko Skalar, mag. Olga Dečman Dobrnjič