Vzgojitelj – etični subjekt

Dileme vzgoje
V vzgojno-izobraževalnem procesu se razmerje neodvisnega delovanja vzgojitelja do dijakov in njihovih staršev kaže tudi v odnosu posameznika do drugih pedagoških delavcev in do vodstva vzgojno-izobraževalne ustanove. Izvajalec posameznih programov je tako vezan na pravne določbe, pravila stroke (pedagoška pravila), kakor tudi na temeljne človekove pravice in svoboščine. Prednostna lastnost posameznika v izvajanju vzgojnega procesa, da uveljavi svoj prav kot avtoriteta, se kaže v sposobnosti ali lastnosti osebe, da brez prisile in dokazovanja vpliva na posameznike ali skupine. Končni cilj vzgojnih prizadevanj je oblikovanje lastne osebnosti in identitete dijakov ob upoštevanju nevtralne šole; k temu pripomore pedagoška strokovnost, poštenost in avtonomija pri delu. Pristojnosti in odgovornosti izvajalcev pedagoškega procesa so v posameznih segmentih opredeljene ohlapno, kar pomeni, da je moč nanje izvajati pritiske z vseh strani. Pojmovanje pedagoške svobode se navezuje predvsem na vzgojo, kajti izobraževanje zahteva v večji meri posredovanje dejstev kot pa vrednot in s tem omejuje možnost za pedagoško svobodo.
 
Ključne besede: avtoriteta, avtonomija, odgovornost, spoštovanje, profesionalnost.
 
Stanislav Kink