Interkulturnost: Od vključevanja otrok migrantov v vzgojno-izobraževalni sistem do interkulturne pedagogike, edukacije in komunikacije (primeri dobre prakse petih evropskih držav)

Kulturno in medkulturno
Povečana migracija prebivalstva v Evropski uniji predstavlja nove izzive za večino držav. Na vzgojno-izobraževalnem področju se kažejo kot vključevanje otrok migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja, za kar posamezne države, med njimi tudi Slovenija, izvajajo različne integrativne oblike dela. Pri tem je izpostavljen prehod od vključevanja otrok migrantov v vzgojno-izobraževalni sistem do širše zastavljenih politik kot so interkulturna pedagogika, interkulturna edukacija in interkulturna komunikacija, kjer različnost kultur predstavlja prednost in možnost za sožitje med narodi. Interkulturnost odpira vrata za nadgradnjo obstoječih vzgojno-izobraževalnih sistemov. V nadaljevanju povzema avtorica obstoječo prakso nekaterih evropskih držav (Avstrije, Švice, Nemčije, Finske, Velike Britanije) pri vključevanju otrok migrantov v vzgojno-izobraževalni sistem oziroma pri njihovi interkulturni edukaciji. Primeri dobre prakse so lahko izziv za oblikovanje interkulturnosti kot nove oblike sobivanja, strpnosti, spoštovanju drugačnosti, različnosti in enakosti.
 
Ključne besede: migracija, integracija, interkulturnost, otroci migrantov, interkulturna pedagogika, interkulturna edukacija, interkulturna komunikacija, Evropska unija, različnost, enakost, sodelovanje.
 
mag. Gabrijela Hauptman