Uvodnik in recenzija

Uvodnik
V tokratni dvojni številki objavljamo dvanajst prispevkov šestnajstih avtorjev, katerih vsebine posegajo v celotno vertikalo šolskega sistema: vrtce, osnovne šole, srednje šole in fakultete. 

V poglavju Dileme vzgoje dr. Jasminka Zloković razpravlja o različnosti pristopov in teorij, ki ponujajo odgovore o fenomenu vzgoje ter kažejo na zahtevnost tega procesa. Zavedajoč se mnogih odprtih vprašanj o vzgoji, na katere ni univerzalnega odgovora, ne teži k celovitemu pristopu k teoriji vzgoje. Z uporabo sistematičnega strukturalističnega pristopa, avtorica opozarja na dejstvo o nezadostni pozornosti na mikro in makro ravni enega izmed najpomembnejših stebrov človekovega in družbenega razvoja – vzgoji (in izobraževanju).

Mag. Mateja Turk posega na področje alternativnih vzgojnih ukrepov. V empiričnem delu prikaže raziskavo, kako se Pravilnik o bivanju dijakov v dijaškem domu dejansko uporablja v vzgojni praksi in na podlagi raziskovalnih ugotovitev poskuša odgovoriti na zastavljena vprašanja o prednostih uporabe alternativnih vzgojnih ukrepov. 

Stanislav Kink se sprašuje o vzgojitelju kot o etičnem subjektu in o razmerju neodvisnega delovanja vzgojitelja do dijakov in njihovih staršev, ki se kaže tudi v odnosu posameznika do drugih pedagoških delavcev in do vodstva vzgojno-izobraževalne ustanove. Meni, da je končni cilj vzgojnih prizadevanj oblikovanje lastne osebnosti in identitete dijakov ob upoštevanju nevtralne šole. K temu pripomorejo pedagoška strokovnost, poštenost in avtonomija pri delu.

Zanimivo dilemo »Če vzgoja ni mogoča, čemu potem vzgojitelj?« razrešuje Benedikt Ličen. Meni, da je vzgajanje nemogoč poklic. Nemogoč v primerjavi z drugimi poklici, kjer sta pot in način za dosego nekega cilja znana. Določena vzgojna pot pa lahko pripelje tudi do nasprotnih ciljev od pričakovanih. Vzgoja je možna le kot sprotna refleksija, zato je upravičeno razbijanje vsake iluzije, da so mogoča navodila za vzgojo.

V poglavju O šolskem okolju dr. Alenka Temeljotov Salaj, Karmen Furlanimag. Olga Dečman Dobrnjič in mag. Andrej Baričič prikažejo rezultate raziskave o okolju vrtca. Predstavljena so tudi nekatera temeljna zakonska določila, ki veljajo na tem področju. V članku diskutirajo o nekaterih teoretičnih izhodiščih o pomenu materialnega in socialnega okolja za razvoj otrok. Poudarjajo pomen urejenosti zunanjega okolja, pomen razporeditve prostorov v vrtcu, opreme prostorov in vpliv barv na počutje otrok.

Dr. Tanja Rupnik Vec predstavi eno izmed kompleksnih metod ustvarjanja vizije organizacije, tako na teoretski kot aplikativni ravni in prikaže, kako priti v osmih korakih do vizije šole. Vsak korak predstavi na teoretski ravni, obenem pa ga ilustrira na konkretnem primeru oz. z opisom dogajanja v posameznem koraku in z rezultati, ki so nastali v dvodnevnem intenzivnem procesu oblikovanja vizije na dveh šolah.

Dr. Franc Cankar in mag. Marina Trampuš govorita o razvoju podjetniške ideje. V prispevku predstavljata idejo dijakinj in dijakov Srednje gostinske šole v Ljubljani. Ugotovili so, da je Ljubljana sicer prijazno mesto za invalide, vendar bi bile predstavitve znamenitosti veliko bolj učinkovite in prijazne za slepe in slabovidne ljudi, če bi se določenih stvari lahko dotaknili, jih občutili in spoznali tudi na tak način. 

O spremembah v vzgoji in izobraževanju ter kako do njih, razlaga Brigita Rupar. Meni, da tako za naš šolski sistem kot tudi za tuje sisteme velja, da se sprememb lotimo premalo premišljeno, z nejasno vizijo in načrtom, s prevelikimi koraki in da prehitro odnehamo. Govori o konceptu učeče se šole in poudarja pomen odgovornosti, timskega učenja in sistemskega mišljenja učiteljev. Uspešne spremembe so vedno postopne, zahtevajo veliko skupnega dela in učenja vseh sodelujočih.

V rubriki Kulturno in medkulturno, nas mag. Liljana Kač nagovarja k temu, da bi izgovorili neizgovorjeno. V prispevku opredeljuje literaturo holokavsta, njen aktualni družbeni, etični in medkulturni pomen. Po opredelitvi pojma holokavst in literature holokavsta navede nekaj funkcij literature holokavsta pri pouku, zlasti pri pouku nemščine kot tujega jezika na gimnazijah. Da bi ugotovila raven in obseg poznavanja tematike holokavsta in literature holokavsta, je med dijaki tretjega letnika gimnazije izvedla raziskavo. Ugotovila je, da so dijaki razmeroma dobro seznanjeni s temo, manj pa z literaturo holokavsta.

Mag. Gabrijela Hauptman razpravlja o povečani migraciji prebivalstva v Evropski uniji, ki predstavlja nove izzive za večino držav. Na vzgojno-izobraževalnem področju se kažejo kot vključevanje otrok migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja, za kar posamezne države, med njimi tudi Slovenija, izvajajo različne integracijske oblike dela. Pri tem je izpostavljen prehod od vključevanja otrok migrantov v vzgojno-izobraževalni sistem do širše zastavljenih politik, kot so interkulturna pedagogika, edukacija in komunikacija, kjer različnost kultur predstavlja prednost in možnost za sožitje med narodi.

Poglavje Informacijsko–komunikacijska tehnologija v šolstvu s svojim prispevkom obogatita dr. Vukan Popović in dr. Slavoljub Hilcenko. Prikažeta, kako na Fakulteti v Somboru na podiplomskem študiju na smeri »Medijski oblikovalec v izobraževanju« pripravljajo, vrednotijo in selekcionirajo e-gradiva, ki se uporabljajo pri pouku v šoli. Zavedajo se, da e-gradiva predstavljajo celosten medijski proizvod, katerega kvaliteta ima pomemben vpliv na učinkovitost in kakovost pri pouku. Zavedajo se tudi njegove ključne vloge v izobraževanju, zato morajo biti kriteriji določanja njegove kakovosti in vrednosti dobro domišljeni in strokovni. Cilj njunega članka je predstaviti izkušnje, pridobljene v procesu projektiranja e-gradiv ter prikazati, kako na fakulteti z izobraževanjem študentov pripomorejo k razvoju in posodabljanju šolskega sistema.
 
dr. Vinko Skalar, mag. Olga Dečman Dobrnjič