Uvodnik in recenzija

Uvodnik
Spoštovane bralke in bralci, dobrodošli zopet med nami. V tokratni številki revije Iskanja predstavlja svoja razmišljanja, raziskave in primere iz prakse 25 avtorjev iz 4 držav. Vsebina revije je razdeljena v štiri tematska poglavja: Vseživljenjsko učenje, Informacijsko-komunikacijska tenologija v šolstvu, Vzgoja in mediji ter Teorija in praksa.

 
V poglavju VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
 
dr. Lenče Miloševa razmišlja o socialnih odnosih, čustvih in kompetencah v kontekstu neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja. Poudarja, da so učna okolja del socialnih okolij, da so učenci zelo zapletena bitja, katerih čustvena interakcija z okoljem močno vpliva na njihovo učenje. Predstavi nekaj teoretičnih izhodišč, ki govorijo o povezavi družbenih odnosov (socialnih interakcij) in čustev v okviru neformalnega učenja. Prikazuje tudi nekatere rezultate projekta, v katerega je vključenih enajst profesorjev in asistentov treh Pedagoških fakultet v Makedoniji (Stipa, Bitola, Skopje). Glavni cilj njene študije je prikazati pomen in vpliv socialnih odnosov in čustev na neformalno učenje udeležencev delavnic. 
Mag. Andrej Baričič, dr. Alenka Temeljotov Salaj, Lela B. Njatin in mag. Olga Dečman Dobrnjič v članku analizirajo koncept potrebe po vseživljenjskem izobraževanju za uspešnega podjetnika, predvsem iz perspektive dvajsetletnih izkušenj podjetniške izobraževalne ustanove. Ker je svoboda podjetnega posameznika globalni pogon podjetnega delovanja, ugotavljajo, da je naloga izobraževalne institucije motivirati podjetnika v vseh fazah njegovega razvoja s specifičnimi pristopi k doseganju višje svobode pri odločanju, delovanju in v odnosih do ostalih podjetnikov. 
 
Dr. Tanja Rupnik Vec v prispevku utemeljuje vlogo listovnika (portfolia) učitelja v procesih strokovne rasti in samouravnavanja kariere. Portfolio opredeli kot instrument, ki omogoča načrtovanje, spremljanje in vrednotenje, s tem pa uravnavanje lastnega strokovnega razvoja. V prvem delu utemelji kritično samorefleksijo in samovrednotenje posameznika kot ključna procesa strokovne rasti, v nadaljevanju pa ju umesti v kontekst oblikovanja lastnega portfolia tako, da prikaže temeljne sestavine portfolia ter dejavnosti oz. premisleke, ki so izhodišče njihovega oblikovanja.
 
INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA V ŠOLSTVU postaja nujnost. 
 
Dr. Slavoljub Hilčenko in Vladimir Jerković prikažeta, kako je strokovna skupina za poklicno usposabljanje vzgojiteljev in športnih trenerjev na Pedagoški fakulteti, na oddelku kolidža za strokovne študije v Somboru, razvila model interaktivnega animiranega filma za prikaz vsebin s področja matematike, še zlasti s področja geometrije (geometrijskih teles: krogle, kocke, valje, piramide, stožca …), za tretji razred osnovne šole. Model je bil zasnovan kot popolnoma nova interaktivna animirana aplikacija, ki je kombinacija animiranega filma, video igre in izobraževalno-programske opreme. Poudarjata pomen, prednosti in učinkovitost učenja s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije v primerjavi s tradicionalnimi učnimi metodami. 
Tudi Bojan Jeram, mag. Olga Dečman Dobrnjič in dr. Alenka Temeljotov Salaj govorijo o procesu informatizacije kot ene od najvažnejših aktivnosti sodobnega sveta in generatorju družbenega uspeha. Menijo, da za organizacije, ki ne bodo sledile globalnemu razvoju informatizacije, ni prihodnosti. Opišejo projekt E-šolstvo, katerega osnovni cilj je pospešitev procesa informatizacije in razvoj standarda e-kompetentne šole, učitelja, vzgojitelja, ravnatelja, računalničarja. Sprašujejo se, kako je z e-kompetentnostjo staršev kot najpomembnejših partnerjev šole. V ta namen so naredili raziskavo, katere rezultati kažejo, da starši uporabljajo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, od dijaškega doma pričakujejo možnost sodelovanja preko interneta in da so pripravljeni sodelovati z dijaškim domom s pomočjo spletne skupnosti za starše. 
 
V nadaljevanju mag. Stanislav Bojan Zupet prikaže rezultate raziskave o spletnih straneh dijaških domov. Ugotavlja, da ima polovica dijaških domov nefunkcionalne, statične spletne strani, zaradi česar ni pričakovati posebno pozitivnih učinkov njihove predstavitve. Postavitev večine domskih spletnih strani je bila zaupana zunanjim sodelavcem oziroma podjetjem. Nekateri domovi imajo težave pri informiranju uporabnikov z aktualnimi, torej s funkcionalno uporabnimi vsebinami na svojih straneh. Meni, da bi domovi potrebovali poleg stalnih zahtev s strani vodstva in preverjanja o aktivnostih strokovnih sodelavcev na spletni strani tudi več dodatnega e-izobraževanja s področja oblikovanja in urejanja spletnih strani. 
Prav tako mag. Martina Šetina Čož in Mate Vidak razmišljata o družabnih omrežjih, tako z vidika zasebnega kakor tudi poslovnega življenja. Virtualni svet prinaša marsikatere prednosti, vendar se posamezniki lahko ujamejo v številne pasti, še zlasti pri varovanju zasebnosti. Prispevek nas opozarja predvsem na ta vidik in prikazuje nekaj primerov, kako se ogniti zlorabam in kako postopati v primeru zlorabe identitete. Ob koncu nas seznanita z rezultati raziskave, ki prikazuje osveščenost pedagoških delavcev s področja varovanja osebnih podatkov.
 
O novostih s področja informacijske tehnologije se starejši učimo od mlajših. Simona Šinko, Branko Badoko in Bojan Cavnik pišejo o pomenu sodelovanja dijakov pri oblikovanju in urejanju spletne strani in spletnega bloga dijaškega doma in umeščajo to sodelovanje v okvir prostočasnih dejavnosti v dijaškem domu. V teoretičnem delu preko opisa značilnosti spleta 1.0 in spleta 2.0 predstavijo spremembe pri oblikovanju spletnih strani dijaških domov in spreminjajoče se vloge dijakov pri tem. Splet 2.0 se od spleta 1.0 razlikuje namreč v dinamičnosti in interaktivnosti. Splet 2.0 omogoča uporabnikom aktivno sodelovanje pri dopolnjevanju obstoječih in oblikovanju novih vsebin, medtem ko so uporabniki na spletu 1.0 obstoječe vsebine lahko le pasivno sprejemali. V empiričnem delu prispevka sta predstavljena dva primera dinamičnih in interaktivnih spletnih strani dijaških domov. 
 
VZGOJA IN MEDIJI so, bolj kot si lahko mislimo, med seboj povezani. 
 
Dr. Jasminka Zloković, dr. Anita Klapan in Siniša Kušić v prispevku obravnavajo globalni trend marginalizacije “tradicionalnih” vzgojno-izobraževalnih vrednot in spodbujanje koncepta hedonističnega življenja, ki ga preko množičnih medijev sodobna družba ponuja otrokom in mladim. Menijo, da si je danes skoraj nemogoče predstavljati kateri koli aspekt življenja otrok in mladih izven konteksta medijskega vpliva. Mediji izrivajo druge dejavnike socializacije in vplivajo na oblikovanje življenjskega sloga. Avtorji prispevka so prepričani, da je medijska pismenost otrok in mladine pomemben element v okviru vseživljenjskega učenja in se mora začeti razvijati že v zgodnjem otroštvu, pri tem pa je pomembno tudi izobraževanje staršev in učiteljev. 
Stanislav Kink razmišlja o temi, ki je v šolstvu po krivem prezrta − pornografskih vsebinah na internetu. Prispevek obravnava regulacijo eksplicitnih pornografskih vsebin na internetu in mobilnih telefonih. Poudarja, da v Sloveniji ostaja zaščita otrok in mladostnikov pred eksplicitnimi pornografskimi vsebinami še vedno neučinkovita. Meni, da bi problem dostopnosti rešili s samoregulacijo operaterjev, ki bi morali oblikovati skupni etični kodeks in kodirni sistem. Mladostniki se sicer zavedajo spletnih tveganj, vendar je pri tem pomembna tudi vloga šole, staršev in zakonodaje. Avtor ugotavlja, da enoznačne definicije pornografije ni, zato so meje med pornografijo, erotiko in drugimi sorodnimi pojmi nejasne in premakljive. To dejstvo s pridom uporablja pornografska industrija, ki je z vedno bolj razširjenim in dostopnim internetnim omrežjem pridobila neomejene možnosti. Problematičnost prikazovanja pornografske spolnosti je po mnenju avtorja v dehumanizaciji in eksploataciji spolnosti: v diskriminatorni reprezentaciji ženskega spola in telesa, saj se v vlogi objekta pojavljajo predvsem ženske. 
 
TEORIJA IN PRAKSA sta vzajemno povezani. 
 
Tako v tem poglavju dr. Anamarija Kejžar obravnava upravljanje znanja v šoli, ki je opredeljeno kot artikulirano znanje ali (eksplicitno znanje). To se nahaja v dokumentih in podatkovnih bazah šole. Avtorica ob tem izpostavlja pomen tihega znanja znanje zaposlenih, vsakega posameznika. Meni, da je od vodstva šole odvisno, kako bo prenos tihega znanja v kolektivu organiziran na skupinsko raven. Simpatizira s prepričanjem, da je za prenos znanja potrebno vzpostaviti ustrezno organizacijsko kulturo, saj le tako lahko spodbudimo razvoj šole, vendar pa meni, da je to odvisno najprej od vodstva šole.
 
Edelman Jurinčič in Mirella Ceglar Jurinčič v prispevku prikažeta kazalnike poslovanja, ki so sestavni del vsakega poslovnega procesa in so, po njunem mnenju, v analizah in pri načrtovanjih poslovnega in finančnega poslovanja dijaških domovih premalo prisotni. V uvodu njunega prispevka predstavita finančne vire dijaških domov, naravne vrste stroškov in oblikovanje cen na podlagi izračunanih kalkulacij za posamezne storitve. V drugem delu navajata kazalnike poslovanja s posameznimi izračuni, za katere ugotavljata, da vplivajo na izbor dejavnikov in posledično na rezultate poslovnega uspeha v dijaških domovih. 
Rasta Fašmon je v raziskavi Skupinske oblike pomoči z umetnostjo v dijaškem domu proučevala vpliv ustvarjalnih umetnostnih delavnic na likovno izražanje udeleženk, na njihovo počutje in zadovoljitev osnovnih človekovih potreb (po moči, ljubezni, zabavi in svobodi), na kakovost odnosov, osebnostno rast in preventivno varovanje zdravja mladostnic. Akcijska raziskava je pokazala, da so delavnice omogočale razvijanje likovnega izražanja. Skupinsko delo je dajalo možnost različnih izkušenj, ki so pripomogle k povezovalnim navadam. 
Renata Veberič Delak s prispevkom Vodenje domskega glasila želi motivirati vzgojitelje k ustvarjanju domskih glasil. Z dobro prakso jim želi približati način urejanja domskega časopisa. Dotaknila se je konkretne analize vodenja tovrstne interesne dejavnosti v njihovem dijaškem domu in preko predstavljenih vsebin ter metod dela nakazala vzgojne cilje, ki jim sledijo. Ker so ti tako razpršeni in se dotikajo različnih življenjskih vrednot, se je dotaknila tudi kulturne vzgoje, ki jo v tem kontekstu vidi kot stičišče in preplet različnih vzgojnih vplivov. Osredotočila se je na vzgojno delovanje znotraj moralne, medijske, estetske, multikulturne in okoljske vzgoje. Namen prispevka je pokazati, kako pomembno je tovrstno vodenje interesne dejavnosti za dijake in kakšne pozitivne učinke in koristi lahko prinaša vsem sodelujočim.
Prijetno branje, veliko užitkov ob spoznanju novega in pridobivanju ustvarjalnih idej vam želiva.
Življenje je zgodba med rojstvom in smrtjo. Sedemnajstega februarja 2011 je popisal zadnji list papirja svoje življenjske zgodbe naš dragi prijatelj, sodelavec, znanstvenik, dolgoletni član uredniškega sveta naše revije, zaslužni profesor dr. Juraj Plenković. Kaj je sam zapisal o sebi, lahko preberete na zadnjih straneh naše revije. »Prof. dr. Juraj Plenković, pogrešali vas bomo«.
 
dr. Vinko Skalar, mag. Olga Dečman Dobrnjič