Socio-ekonomski, družbeno-geografski in izobraževalni pomen knjige Andreja Predina Na zeleno vejo

Družbena odgovornost
Članek govori o socio-ekonomskih, družbeno-geografskih in izobraževalnih vidikih knjige Andreja Predina Na zeleno vejo. Glavni motiv za analizo omenjene publikacije je njena družbeno percipirana spornost, ki se je izkristalizirala v obdobju po nominaciji za osrednje literarno delo v sklopu osnovnošolskega Cankarjevega tekmovanja. Prispevek prikazuje mnogoplastnost omenjene knjige in izpostavlja največkrat spregledane vidike, ki v resnici kažejo degradacijo in samodestrukcijo okolij v katerih prebivamo, v okoljih lažnih avtoritet, problematičnih smotrov in smislov. V članku so izpostavljeni tisti ključni, v javni razpravi docela spregledani vidiki, ki jih skozi navidezno vulgarizirano in popreproščeno fabulo ter skozi dialoge v mariborskem mestnem slengu orisuje avtor knjige. Gre za degradirane urbane prostore zanemarjenih mestnih četrti z visokimi stopnjami brezposelnosti in z vsemi spremljajočimi posledicami, ki jih je prinesel post-socializem in večna tranzicija. Gre za prostore, kjer se vsled brezizhodnosti položaja mladina ob pomanjkanju usmerjanja in osveščanja o vsem, tudi o spolnosti in rasizmih, zateka v »preizkušene« oblike zasvojenosti in raznovrstnih zlorab. Gre za tiste vrste situacij, ki jih izza potjomkinovih blestečih »novih« fasad zaradi zaslepljenosti s profitom večina sploh ne opazi, ali pa se dela, da jih ne zazna. Članek razkriva pomembne vidike znanj in kompetenc, ki so pri mladih v splošnem na izjemno nizkem nivoju (o medosebni komunikaciji, o spolnosti, o nasilju, o rasizmih, o geografskem okolju itd.), in katere bi šola in izobraževalni sistem na račun mnogih drugih tematik morala uvrstiti v kurikule.
 
Ključne besede: kriza, družbena kriza, ekonomska kriza, vrednote, vrednostni sistem, pavperizacija, narečja, Maribor, Slovenija.
 
dr. Damir Josipovič