Pozitivna psihologija okolja za invalidne otroke in mladostnike

Razprave in raziskave

 

V tem članku je bil naš glavni cilj v sodelovanju z lokalno skupnostjo prepoznati prisotnost diskriminacije invalidnih otrok in mladostnikov ter ozaveščanje proti tej vrsti diskriminacije. Teoretični okvir tega članka je bil utemeljen v programih pozitivne psihologije okolja in teorije socialne ekologije. Raziskava je sestavljena iz dveh ciljev. Glavni cilj je bil ugotoviti odnos študentov za diskriminacijo proti invalidom. Ko smo pridobili rezultate iz prvega dela študije, ki temelji na šolah v projektu pozitivne psihologije okolja (Allen & Hill 2011), smo na osnovi rezultatov spremenili in ustvarili psiho-vzgojne delavnice za srednješolce in za študente na Fakulteti za izobraževalne znanosti. Prepričani smo, da bo razvoj pozitivne psihologije okolja in koncepta “cvetoče šole” eden od prihodnjih načinov, za ustvarjanje vključujočega izobraževalnega okolja. Glede na mnenje študentov, ki temelji na rezultatih te raziskavi, lahko sklepamo, da obstajajo elementi ločitve v družbi. Nekateri študentje so odgovarjali, da niso doživeli drugačnega odnosa od ostalih (66 %), nekateri so priznani drugačno obnašanje do ljudi s posebnimi potrebami (20 %), vendar ne na osebni ravni. Strinjamo se, da bi se izvajale psihoizobraževalne delavnice kot način za ozaveščanje pred diskriminacijo do ljudi s posebnimi potrebami. Skozi psiho izobraževanja bi poudarjali pomen učenja in sodelovanja skupnosti pri oblikovanju enakega dostopa, enakih možnosti, za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.

Ključne besede: enake možnosti; otroci in mladostniki; invalidnost; pozitivna psihologija.

Dr. Lence Miloseva