Gibalna športna aktivnost in zdravje

Vzgoja in družba

 

Stil sodobnega življenja nas nenehno obremenjuje s stresom, skrbmi in odgovornostmi. Vedenjski vzorci so se zaradi vse večje tekmovalnosti in potrebe po dosežkih v družbi močno spremenili. Ljudje so neredko zaradi službe in vsakodnevnih delovnih obveznosti tako utrujeni in izčrpani, da jim najlažjo alternativo preživljanja prostega časa predstavlja le neaktivno poležavanje pred TV. Takšni vzorci vedenja niso zdravi, vendar je spremembo gibalnih navad težko doseči. Izgovori, ki se jih poslužujemo za lastno športno rekreativno neaktivnost, so: celodnevno delo, preutrujenost, majhni otroci, gradnja hiše, dokončanje študija, sestanki itd. Zahteve službe, združevanje vloge staršev in še katera obveznost seveda predstavlja širok izvor stresorjev, na katere se sodobni človek sicer prilagaja, vendar dolgoročno črpa energijo, ki sčasoma njegov organizem slabi. Prihaja do občutkov preobremenjenosti, izgorelosti in posledično seveda do upada interesa za delo in življenje, poslabšanja socialnega življenja in razvoja psihosomatskih težav, depresivnosti in anskioznosti (Tušak et al. 2008a). Stres slabi človekovo zdravje in predstavlja pomembno sestavino nezdravega načina življenja (Tušak et al. 2008b). Rekreacija je v takšnem kontekstu edini človekov preklop k igri, k zabavi in k vsemu tistemu, kar smo nekoč kot otroci izkušali. Po eni strani predstavlja najlažjo pot do realizacije te igre v odraslosti, saj je po naravi bolj podobna igri kot delu. Športna dejavnost bi zato morala biti: prostovoljna, bogata z uživanjem, protiutež običajnim življenjskim obremenitvam, nasprotna tekmovanju, kompenzacija stresu ipd. (Tušak in Kandare 2004).

Ključne besede: gibanje, rekreacija, samopodoba, motivacija, fizično in psihično zdravje.

Dr. Matej Tušak, Sabina Remar