Zagotavljanje kakovosti in akreditacija

Vzgoja in družba

 

Nacionalni odzivi na evropske zahteve – primer Slovenije

V članku so predstavljena različna razumevanja in prakse, ki razlagajo vlogo in širjenje procesov zunanjega zagotavljanja kakovosti, ki danes spadajo v središče razprav o evropskem visokem šolstvu in so ključnega pomena za uspeh bolonjskega procesa kot celote. Enako velja tudi za akreditacijo, ki je postala široko uveljavljen mehanizem zagotavljanja kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru (EVP). Na eni strani so analizirani širši trendi, ki so značilni za te procese na ravni EVP, na drugi strani pa je primer Slovenije predstavljen kot odziv nacionalnega sistema na »evropske« zahteve glede njihovega izvajanja. Z vidika historične perspektive, trenutnih trendov in izzivov za prihodnost je analizirano dogajanje v zadnjih treh desetletjih; najprej so procesi umeščeni v kontekst od osemdesetih let dvajsetega stoletja dalje, ko je prisoten vzpon trenda ocenjevanja in zagotavljanja kakovosti, nato je podano zagotavljanje kakovosti in akreditacije v okviru bolonjskega procesa, na koncu pa slika nekaterih možnih izzivov za prihodnost, ki se pojavljajo v EVP širše in v Sloveniji.

Ključne besede: zagotavljanje kakovosti, akreditacija, bolonjski proces, Slovenija.

Maruša Komotar