PODPORA RAZVOJU SAMOSTOJNOSTI MLADOSTNIKA IN KVALITETNEMU PREŽIVLJANJU ČASA S PRISTOPOM FORMATIVNEGA SPREMLJANJA

SUPPORTING A YOUNG PERSON’S AUTONOMY DEVELOPMENT AND QUALITATIVE USE OF TIME USING THE FORMATIVE ASSESMENT APPROACH

Alja Tekalec
Številka 53-54 (2016)

Povzetek:

Samostojno usmerjanje svojega življenja lahko mlada oseba doseže samo tako, da se preizkuša v sprejemanju lastnih odločitev in v uresničevanju svojih zamisli. Gibalna oviranost mladostnika močno  zavira pri pridobivanju lastnih izkušenj in v možnostih, da sam usmerja svoje življenje. Uporaba prostega časa je tisto področje, kjer lahko mladostnike  spodbudimo, da začnejo izhajati iz svojega mišljenja in občutenja, nato pa se preizkušajo v konkretnih dejavnostih, s katerimi želijo izboljšati ali obogatiti  svoj  način življenja. Pri vodenju mladostnikov mi je bil v oporo pristop formativnega spremljanja, ker poudarja aktivno sodelovanje med vzgojiteljem in mladostnikom, jasnost ciljev ter sprotno spremljanje napredka. Skozi ta pristop postaja mladostnik sam odgovoren za doseganje svojih ciljev, mentor pa se osredotoča predvsem na spremljanje in usmerjanje mladostnikovega napredka.  

Ključne besede: samostojnost, gibalno ovirani mladostniki, sprejemanje odločitev, pridobivanje izkušenj, formativno spremljanje.


Abstract

A young person can only obtain self-directing skills by practicing decision making and implementing one’s own ideas in the real life. Physically disabled adolescents are strongly impeded in gaining experiences and being allowed to practice self-governance. A young person’s use of his free time is for them an area of possibility for trying out thinking on their own, connecting with their feelings and also practicing certain activities that would improve their lifestyle. The formative assessment project was very helpful to me in improving my mentoring work with young disabled persons. FA concept emphasizes active cooperation between a young person and a mentor, clear conceptualization of goals and frequent, ongoing monitoring of young person’s progress. This approach helps the young person recognize he alone is responsible for the achievement of his objectives, while the mentor focuses primarily on monitoring and guidance of the young person toward progress.

Key words: autonomy, physical disability, decision making, practicing, formative assessment.