UVODNIK

EDITORIAL

dr. Lidija Hamler
Številka 53-54 (2016)

»Če imaš nekoga rad, si zanj časa ni težko odmeriti.
Pravzaprav ne merimo časa mi, meri ga ljubezen.«
Tone Kuntner

Za uvod sem izbrala modrost pesnika Toneta Kuntnerja, ker se v njej zrcali dvojna številka revije Iskanja. V mesecu maju smo začeli s snovanjem v uredniškem odboru revije. Oblikovali smo vizijo, ki revijo Iskanja usmerja tako na polje domske pedagogike kot tudi na širše polje vzgoje in izobraževanja. V tem smislu smo preoblikovali tudi podnaslov revije Iskanja, to je dijaški domovi, vzgoja in izobraževanje. Želeli smo poiskati povezovalni element prispevkov in prišli do zaključka, da bo vsakokratna številka imela osrednjo temo. V pričujoči številki je to prosti čas.

Avtorica Mirjana Ule v prvem prispevku deli z nami razmišljanje, da prosti čas mladih ne pomeni samo večje svobode izbire in odnosov, ampak pomeni tudi čas zmanjšanega nadzora nad dejavnostmi mladih. Razvija tezo, da postaja prosti čas mladih vedno manj avtonomen in da je vedno močnejša obremenjenost prostega časa mladih s strani potrošniške družbe, ki predvsem preko novih tehnologij določa vsebine in oblike prostega časa mladih.

V nadaljevanju Polona Kelava ugotavlja, da se v dijaškem domu tako formalno kot tudi neformalno učenje povezujeta, in se sprašuje, katere pozitivne učinke ustrezno usmerjenih prostočasnih dejavnosti lahko pričakujemo, če upoštevamo neformalno učenje mladostnikov, samopodobo mladostnikov ter njihovo motivacijo za učenje tako v neformalnih kot v formalnih okoliščinah.

Barbara Šingl je izvedla kratko anketo v dijaških domovih na nacionalni ravni, s pomočjo katere išče odgovore pri vzgojiteljih in dijakih, koliko imajo prostega časa, kako ga najraje preživljajo, katere so v domovih njihove najljubše aktivnosti in kaj v slednjih pogrešajo.

V obliki intervjuja predstavljamo načrtovanje in izvajanje interesnih in drugih dejavnosti v prostem času v dveh dijaških domovih s pogledom Nežke Birk in Primoža Maučnika.

Maja Đević v svojem prispevku predstavlja t. i. Karierne klube Nefiks – strukturiran program karierne orientacije za dijake –  kot enega izmed projektov, ki je k sodelovanju pritegnil mlade iz različnih krajev po Sloveniji, posebno pozornost pa namenja tudi indeksu za beleženje in priznavanje neformalno pridobljenega znanja. V nadaljevanju lahko preberemo prispevek avtorja Mihe Indiharja, kako preživljajo prosti čas v ljubljanskih dijaških domovih, in predstavitev prostovoljskih aktivnosti v GSKŠ Ruše avtorice Klavdije Podlesnik. Da je medvrstniško učenje močan vzgojni kapital v dijaških domovih, ugotavlja Primož Miklavžin. Andreja Anžur Černič nam predstavi MEPI – Mednarodni program za mlade, v katerega se lahko vključijo mladi med 14. in 25. letom starosti in ga izvajajo v svojem prostem času. Gre za mednarodni program, ki prepoznava dosežke, združuje praktične izkušnje in znanja, ki mlade oblikujejo v odgovorne in samostojne osebnosti.

Aja Lovrec predstavlja v zadnjem letu ponovno aktualno situacijo in preživljanje prostega časa mladoletnih migrantov brez spremstva. Prosti čas je čas, ki ga imajo mladi najraje, pa vendar je to čas, ki je prežet tudi s pastmi, opozarja Polonca Majcenovič. Primer dobre prakse sodelovanja s starši z nami deli Stjepan Paladin.

Jovita Pogorevc Merčnik je raziskovala, kakšen vpliv ima učenje socialnih veščin na pojav neprimernega vedenja med učenci v enem izmed oddelkov osnovne šole. Alja Tekalec vidi elemente formativnega spremljanja kot pomemben element spremljanja prostega časa mladostnikov in njihovega razvoja. Karin Bojc predstavlja socialno-pedagoške aktivnosti s konji.

Avtorica Dragica Dodič Turk je naredila kratko raziskavo o preživljanju prostega časa mladih in ugotovila, da imajo mladi najraje razvedrilo, ugodje in sprostitev. Manj jih izbira neformalno izobraževanje, s katerim bi se osebnostno lahko razvijali na telesnem, duševnem, duhovnem, socialnem področju. Aleš Žlebnik v nadaljevanju predstavlja projektno aktivnost, katere glavni namen je bil združiti učenje, izkustvo in lastno aktivnost v enovito celoto.

Katja Grahut nam predstavi psihosintezo in njeno vlogo v vsakdanjem življenju, tudi na področju vzgoje in izobraževanja.

Ob koncu predstavljamo dve knjigi in ju priporočamo v branje. Prvo z naslovom Blizu doma avtorjev Roela in Sonje Bouwkamp predstavlja Mija M. Klemenčič Rozman. Knjiga prinaša poglobljeno in hkrati za praktično delo uporabno gradivo na področju sodelovanja z družinami. Drugo knjigo Pogrešani napotki avtorja Marka Juhanta nazorno in spodbudno predstavi Jasna Šeneker.

Bogata vsebina revije je opremljena tudi s fotografijami. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki ste sodelovali na fotografskem natečaju. Posebna zahvala velja dijakom, mentorjem in strokovni komisiji v sestavi: Metoda Barič Rebolj (DD Bežigrad), Andrej Čepin (DD Tabor) in Maja Oblak (DD Poljane).

Zaključuje se 34. leto snovanja revije. Zahvaljujem se za vsak z ljubeznijo in strokovnostjo prispevan kamenček v mozaiku revije Iskanja. Je edinstven in dragocen. Posebej se zahvaljujem članom uredniškega odbora, ki so odšli novim izzivom naproti in so vrsto let s potrpežljivostjo in domsko vnemo soustvarjali revijo: mag. Danici Starkl, Marjanu Grahutu, Vasji Smole Dubrovnik, Vesni Doltar in Tanji Novaković. Iskrena in globoka zahvala vsem, ki ste z znanjem, izkušnjami in altruizmom soustvarjali letošnjo dvojno številko.

Želim vam strokovnih in ustvarjalnih trenutkov ob prebiranju revije Iskanja.

dr. Lidija Hamler
glavna uredinca