INTERVJU: MLADI IN ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG

INTERVIEW: YOUNG PEOPLE AND HEALTHY LIFE STYLE

dr. Lidija Hamler
Številka 55-56 (2017)

Priznani in cenjeni športni psiholog dr. Matej Tušak je številnim športnikom pomagal do vrhunskih rezultatov. Aktiven je na različnih področjih, kjer njegove ugotovitve iz športne psihologije puščajo vidne sledi v uspešnih posameznikih.


G. Tušak, iskrena hvala, ker ste si vzeli čas za pogovor. Tema najinega pogovora bo zdravje in zdrav življenjski slog tako pri mladostnikih kot tudi pri pedagoških delavcih, ki delamo z mladimi. Čeprav se sprva zdi, da je tema drugačna od vaše osnovne osredotočenosti, pa je vendar zelo blizu. Kakšen je vaš pogled na zdravje in zdrav življenjskih slog mladih in odraslih?

»Sodoben način življenja je korenito spremenil naše vedenje in navade, povezane s prehranjevanjem in predvsem z gibanjem. Informacijska revolucija je s pojavom vseh teh novih tehnologij tako zapolnila naše življenje z zasloni in hitro dostopnostjo do kogarkoli preko telefona, da se je količina prostočasnih dejavnosti v naravi ali gibanju bistveno zmanjšala. Mladi igrajo igrice na računalnikih ali telefonu namesto v naravi, med vrstniki in skozi gibanje. Posledično se je količina gibanja pri mladih zmanjšala, predvsem pa ne razvijejo in tudi ne izkusijo več tistih užitkov, ki smo jih nekoč skozi gibanje v mladosti doživljali. Ko mladostniki zaključijo srednjo šolo, izginejo tudi tiste dve do tri ure obvezne športne vzgoje, ko nas učitelji »prisilijo«, da smo aktivni, in v odraslem obdobju tako redki ostanejo dovolj telesno dejavni. Posledice pa se seveda začnejo kazati skozi prekomerno telesno težo in nekoliko kasneje v zdravstvenih težavah, ki so povezane z nezdravim načinom življenja. Verjamem, da bodo te težave še večje, ko bo prišla v odraslo obdobje ta generacija, ki danes v otroštvu doživlja informacijsko revolucijo. Tisti, ki smo skozi otroštvo bili veliko aktivni, imamo danes kljub vsemu nekatere gibalne izkušnje in v gibanju vkomponirane vrednote, bojim pa se, kaj bo v obdobju odraslosti z današnjo generacijo mladih.«

V javnosti je prisotna formula: šport + slovenski športniki = zgodba o uspehu. Kako to navdušenje, samozavest in zagnanost prenesti v vsakodnevno skrb za zdravje? Npr. po eni strani veliko govorimo o zdravi prehrani, po drugi strani pa se pri mladih soočamo z veliko nezdrave hrane (hitra hrana, sladke pijače).

»Javnost poudarja slovenske zgodbe uspeha, ki do neke mere seveda spodbudijo otroke, da se v mladih letih začnejo ukvarjati s športom. Tem bo gibanje gotovo postala neke vrste vrednota, ki jim bo v kasnejšem obdobju pomagala, da ostajajo gibalno aktivni. Bolj me skrbi za tiste, ki te vrednote niso razvili skozi sistematično ukvarjanje s športom. Pri teh se take vrednote večinoma ne bodo razvile in za te bo potrebno poiskati neke sistemske rešitve, če želimo vplivati na njihovo zdravje v obdobju odraslosti.«

Sodelovanje psihologa in športnika je dandanes prej pravilo kot izjema. Ko v dijaških domovih staršem in dijakom povemo, da je naša psiha prav tako »organ«, za katerega je potrebno skrbeti enako kot za srce, in da je kdaj potrebna tudi zunanja pomoč strokovnjaka, se velikokrat srečamo z neodobravanjem te vrste pomoči. Kako detabuizirati pomoč psihologov, psihoterapevtov med mladimi in starši?

»Stanje na tem področju je danes veliko boljše, kot je bilo npr. pred tridesetimi leti. Je pa še vedno ponekod stereotip, da iščejo pomoč pri psihologu samo »nore« osebe. Tako razmišljanje je seveda potrebno spremeniti – najlažje na način, da se o tem pogovarjamo že v šoli, potem seveda skozi različne oddaje, kjer je potrebno predstaviti pomen svetovanja psihologov v nekaterih pomembnih življenjskih odločitvah. Treba je razumeti, da obstajata terapija in svetovanje. Svetovanje pomeni pogovor o težavah in možnih rešitvah in je daleč od tega, da bi bilo s človekom karkoli narobe. Poiščemo pomoč zato, ker se nam neka življenjska odločitev zdi pomembna in bi radi naredili tako, da bo najverjetneje prav. Psihologovo mnenje bi moralo biti nevtralno in objektivno, zato je njegova pomoč dobrodošla, prav tako kot zdravnikova, kadar tako mnenje pač potrebujemo.«

Stres je dandanes dejavnik, ki zavira in hromi naša življenja in posledično močno vpliva na zdravje. WHO je razglasila stres za eno večjih zdravju škodljivih nevarnosti 21. stoletja. Po njihovih ocenah bi naj vsaka tretja oseba trajno trpela za simptomi stresa. Kako »ukrotiti« vsakdanje stresorje? Kako pomagati sebi in mladim?

»K stresu je potrebno pristopiti kompleksno. Najprej je potrebno mladim razložiti, kaj stres sploh je in kako se boriti proti njemu. Potem je potrebno začeti vzgajati mlade za učinkovito borbo proti stresu. Le-ta gre v dveh smereh: najprej vzgajati, da bodo otroci bolj osebnostno čvrsti in samozavestni, potem pa jih tudi naučiti, kako se sprostiti in umiriti, kadar je obremenitev previsoka. Seveda je potrebno vzpodbujati visoko motivacijo za delo in aktivnost, saj to skupaj s samozavestjo vpliva na to, kako stresno dojemamo nekatere zahteve. Bolj ko ljudi naučimo, da vidijo zahteve kot izziv in ne kot problem, učinkovitejši bodo. Ampak kot rečeno, celo borbo prosti stresu bi morali vkomponirati v sisteme vzgoje.«

Kako vi skrbite za svoje zdravje?

Skušam se kolikor toliko zdravo prehranjevati in biti telesno aktiven, kar mi premalo uspeva. Je pa dejstvo, da je z leti potreba po telesni aktivnosti in zdravi prehrani vedno večja, zato je te zahteve brez samodiscipline težko uresničiti. Idealno je, če razvijemo hobije, ki so povezani s športnimi aktivnostmi, saj s tem zadovoljimo potrebi po zdravem življenjskem slogu v čim bolj kompleksni obliki.

Iskrena hvala za pogovor.

V imenu uredništva revija Iskanja se je pogovarjala dr. Lidija Hamler.